Unovčite bone za knjige, učbenike in delovne zvezke v trgovinah Mladinske knjige

Unovčite bone za knjige, učbenike in delovne zvezke v trgovinah Mladinske knjige

Z branjem pletemo vezi

Skupno branje ni le močno vezivo, temveč tudi odlična naložba v otrokovo duševno zdravje in intelektualne sposobnosti. 

Čas, ki ga otrok s starši preživi ob skupnem branju, je eden najboljših in najprijetnejših načinov za spodbujanje malčkovega čustvenega in kognitivnega razvoja. 

Branje s starši ali starimi starši hkrati krepi povezanost in navezanost. Da tem trditvam verjamemo, pravzaprav niti ne potrebujemo znanstvenih raziskav, ki jih ni malo in ki s svojimi izsledki potrjujejo prav to.

Prisluhniti moramo le srcu in pobrskati po spominu, kako lepo se je zvečer ali na deževno popoldne v postelji, naslanjaču ali kjerkoli že stisniti k staršu, prisluhniti njegovemu glasu in pustiti, da nas besede odnesejo v domišljijske svetove. Tega ne pozabimo nikoli. Zapiše se nam globoko v celični spomin uma, telesa in srca.
 

Skupno branje kot del družinske rutine 

Današnji svet je (pre)glasen in (pre)hiter. Med vrtcem, šolo, športnimi treningi in glasbeno šolo, med službenimi obveznostmi, gospodinjskimi opravili in konjički, med računalnikom, mobilnikom in drugimi zasloni se je treba vse bolj potruditi, da otroku namenimo čas, ki je le zanj. Ko smo tukaj in zdaj. Brez motečih dejavnikov. Ko mu prisluhnemo, ga uzremo in se povežemo z njim.

Skupno branje, ki postane neizogiben sestavni del naše rutine oziroma družinskega vsakdanjika, poskrbi za prav vse našteto. 
 

Krepimo otrokov občutek varnosti

Naj bo dan v vrtcu ali šoli še tako naporen, odnosi z vrstniki še tako zapleteni, otrok ve, da ga zvečer čaka čas s staršem in stiskanje ob knjigi.

Otrok potrebuje zdravo rutino, ponavljanje in redno preživljanje časa s staršem, ko mu ni treba tekmovati za njegovo pozornost razen nemara s sorojenci, s katerimi skupaj prisluhne pravljici. Tega svojega časa v dnevu se veseli in ga pričakuje, napolnjuje ga z občutkom varnosti in z zavedanjem, da je cenjen in ljubljen.

Spoznavamo otroka

Ko z otrokom beremo raznolika besedila, odkrivamo, kaj ga zanima, pritegne, navduši, kako razmišlja, česa ga je strah. Zgodbe, pravljice, pesmi, uganke so odlično izhodišče, da nevsiljivo odkrijemo, kaj se dogaja v otrokovem svetu, kaj ga nemara teži in da mu pomagamo razumeti in izraziti čustva.

Otrok v svojem življenju naleti na omejeno število dogodkov, zapletov, izzivov, z branjem in skozi zgodbe pa se to število neskončno pomnoži. Ni ti treba biti sirota, da se vživiš v čustva osirotelega knjižnega junaka. Ni treba, da se ti zares zgodi huda krivica, da znaš izraziti čustva ob tem in razmišljati, kaj bi storil, če bi se ti to res pripetilo. 

Otrok se ravnanja v določenih situacijah uči tudi ob zgodbah, ne le ob resničnih življenjskih dogodkih. Naročje starša je najbolj varen prostor za prepoznavanje in izražanje čustev vseh vrst. Sproščen klepet po branju in ob spodbudi ilustracij nima nobenega kažipota – razvije se lahko v katerokoli smer.

Klepetajmo o zgodbi in junakih; o svetu in o tem, kako »deluje«; o ljudeh in o tem, kako se vedejo; o otroku in o tem, kaj se mu dogaja; o sorojencih, starših in sorodnikih in o tem, kaj se dogaja njim. 
 

Skupno branje – najlepši del dneva

Zgodbe, pravljice, pesmi in uganke imajo čudežno moč, da povežejo predstavnike različnih generacij. Poiščimo knjige, ki jih lahko beremo sorojencem različnih starosti. Naj bo branje sproščeno in ne pozabimo na smeh!

Zgodbe in pogovori o njih se vtisnejo globoko v vezivo družinskega življenja, kot tudi vrednote, o katerih beremo, kot so prijateljstvo, moč sodelovanja, solidarnost, poštenost, iznajdljivost, pogum …

S skupnimi trenutki ob branju ustvarjamo družinske obrede in spomine, ki postanejo del družinske dediščine in se zapišejo globoko v otrokov čustveni in kognitivni DNK. 
 

Če pa vendarle potrebujete znanstvene dokaze …

Na medicinski fakulteti washingtonske univerze so izvedli poskus, katerim so proučevali učinek materine bližine in ljubezni na razvoj otrokovih možganov. Raziskava je prinesla zanimive izsledke v zvezi z delom možganov, ki se imenuje hipokampus in je odgovoren za učenje, spomin in odziv na stres. Izkazalo se je, da je hipokampus otrok ljubečih mater 10 % večji od hipokampusa otrok man ljubečih mater.

Skupno branje, kot smo ugotovili, pri otroku krepi občutek varnosti, ljubljenosti in povezanosti s staršem, krepi oziroma dobesedno raste pa tudi del možganov, odgovoren za učenje, spomin in odziv na stres. Skupno branje torej ni le močno vezivo družinskih vezi, temveč tudi odlična naložba v otrokovo duševno zdravje in intelektualne sposobnosti. 
 

Kaj pravijo starši?

Ana Žontar Kristanc, avtorica, blogerka, vplivnica, TV-voditeljica

»Branje knjig ima zame že od majhnega posebno mesto. Vedno sem izjemno rada brala in se potapljala v nove svetove, zapisane v knjigah. To ljubezen do branja že od malega poskušam prenesti tudi na moja fanta. Zvečer redno beremo. Zdaj ko zna Timon že sam brati, pa je končno tudi on spoznal, kako zabavno je lahko branje. Trenutno bere že drugo knjigo Pasjega moža in se ob branju ves čas hihita. (smeh)«

 

Gregor Medved, vodja knjižnega kluba Svet knjige

»Pri nas doma je branje NUJNI del večerne rutine, podobno kot umivanje zob. Ob knjigi se stisnemo na kavču ali postelji, pocrkljamo, pomirimo in skupaj potopimo v zgodbe. …. Radi imamo knjige in knjigice, ki so iztočnica za pogovore, včasih se o knjigi pogovarjamo celo več zaporednih dni. To so tiste NAJBOLJŠE knjige! Otrokom pomagajo spoznavati svet, meni kot staršu pa dajejo priložnost, da oba otroka spremljam in usmerjam pri njunih korakih v svet.«

 

Izbor knjig za skupno branje

Menu