Lučka Lučka in senca Senčica

Ko sodelujeta prejemnika številnih nagrad, Peter Svetina in Damijan Stepančič, vedno nastane nekaj odličnega: igra besed in podob, mnogo podtonov in pomenov, polno nore domišljije in duhovitosti in hkrati veliko tankočutnosti do ljudi, živali in na sploh do vsega našega (včasih prismuknjenega) planeta.

V slikanici prebiramo zgodbo o lučki, ki si želi svojo senco. Kajti vsaka luč jo ima. Ko jo prižgeš, jo zagledaš. A lučka Lučka je, potem, ko so preurejali babičino stanovanje in je pristala na zabojniku, šla na pot. Želela si je imeti senco. Jo bo našla?

»Vsaka luč ima svojo senco. Če jo prižgeš, jo vidiš. Kadar je luč ugasnjena, počiva senca luči v naročju.«