Metulj v jantarju

»Pa vseeno sem, ko so vsi v hiši spali, odprl vse ventile na plinskem štedilniku, zlezel v svoj naslanjač, prižgal cigareto in se nenadoma znašel na povsem drugi strani, kjer še nikoli nisem bil, kjer sploh nikogar ni bilo, in pravzaprav niti ne vem več, ali sem tam.«

Jani Virk (1962) je doslej objavil pet knjig kratke proze in nedvomno velja za enega sodobnih mojstrov tega zahtevnega žanra. Prvi izbor Virkovih zgodb je oblikovan kronološko, a v obratni smeri, od zadnje, revijalno objavljene zgodbe Obletnica do ene prvih Smrt v hiši iz leta 1987. To neobičajno zaporedje zagotavlja svojevrsten bralski užitek, obenem pa bo pozorni bralec morda opazil stalnice Virkovega opusa, kot so prepletanje ljubezni in smrti ter prisotnost vesolja. Virkov pisateljski svet se sicer rodi iz absurda, ki bi ga lahko razumeli kot odziv na vprašanje o (ne)smislu življenja, zapisanega smrti. A absurdno se iz njega postopoma umakne, saj je temelj Virkove poetike vera v preseganje smrti. To pa nas zopet napotuje na začetek.