Nekropola, roman v stripu

Roman Nekropola je izšel leta 1967, začenja pa se z obiskom pisatelja Borisa Pahorja v spominskem parku ob koncentracijskem taborišču Natzweiler-Struthof. V knjigi popisuje svojo izkušnjo taboriščnega življenja. Nekropola je po mnogih prevodih in odzivih sodeč eno najbolje napisanih pričevanj o taboriščnem življenju v svetovni literaturi. 

S svojim pomembnim sporočilom, svarilom pred novimi vzniki totalitarizmov, je roman močno nagovoril tudi ilustratorja Jurija Devetaka, ki mu je v stripu uspelo prepričljivo ujeti duha prozne predloge. 

Nekropola kot osupljivo pričevanje in mojstrska ubeseditev

Roman Nekropola je doživel potem, ko so ga odkrili v Franciji in Nemčiji, velik odmev in priznanje v svetu, sčasoma pa tudi doma in v sosednjih državah. Boris Pahor je morda prejel največje priznanje prav od Italijanov, ki so mu za ta roman podelili prestižno nagrado Premio Napoli. Nagrada je predstavljala med drugim tudi simbolno priznanje zločinov, storjenih nad slovenskim prebivalstvom pod italijansko okupacijo. 

Poklon pisatelju in akademiku

»Boris Pahor je knjigo začel s posvetilom: manom tistih, ki se niso vrnili. Strip Jurija Devetaka razodeva, kako je živeti z njimi in med njimi. Ne poganja ga pestrost zgodbe, mnogoterost junakov, dinamika dogajanja, kot iz vedno gostejšega dima vznikajo in se vlečejo sence Onih, Ki So Bili. Danes so v svoji oddaljeni nespoznavnosti na meji grozeče karikature, čakajoče, da katerikoli hip zavzamejo mesto živih teles in zabrišejo mejo med tostranstvom in onstranstvom. Skupaj z njimi vznika spraševanje o krivdi, o tem, ali tudi v taboriščnem peklu velja moralni zakon, ali je dovoljeno itak na smrt čakajočemu sotrpinu priželeti konec, da bi si z njegovim koščkom kruha podaljšali obstoj?« Zdravko Duša

O avtorjih

Tržaški pisatelj in akademik Boris Pahor (1913–2022) je bil eden najpomembnejših in najuglednejših slovenskih intelektualcev zadnjega stoletja. Mednarodno prepoznavnost mu je prinesel avtobiografski roman Nekropola (1967), v katerem popisuje lastno izkušnjo življenja v koncentracijskem taborišču Natzweiler-Struthof ter z držo odgovornega intelektualca svari pred pozabo zgodovine ter opozarja na poskuse kratenja človekovih in narodnih svoboščin in pravic. V italijanskem dnevniku La Reppublica so Nekropolo postavili ob bok največjim mojstrovinam s tematiko holokavsta in ga primerjali z avtorji, kot sta Primo Levi in Imre Kertész.

Ilustrator in stripovski ustvarjalec Jurij Devetak (1997) se je rodil v Trstu. Leta 2020 je zaključil šolanje na akademiji za strip Scuola Internazionale di Comics v Padovi in ustvarja za različne slovenske revije in časopise v Trstu. Živi in dela v Nabrežini.