Rdeči trikotniki

Knjiga Rdeči trikotniki enega najbolj angažiranih pričevalcev našega časa je izšla ob avtorjevem 102. rojstnem dnevu in zapolnjuje vrzel v pripovedi o političnih deportirancih, med katerimi je bil tudi pisatelj sam. Kot pripadnika slovenskega odporniškega gibanja v Trstu so ga aretirali celo Slovenci, kolaboracionisti v uniformah, ga mučili in zasliševali …
 

Prezrta koncentracijska taborišča

»Vsak dan spomina se ponavlja na isti način: veliko je govora o taboriščih Auschwitz, Birkenau, Treblinka, Buchenwald in Mauthausen, skoraj nikoli pa niso omenjeni Dora-Mittelbau, Natzweiler-Struthof in druga taborišča za Rdeče trikotnike, torej za politične deportirance. In večkrat sem bil nejevoljen zaradi tega, večkrat sem to povedal na glas, pa ne, ker sem bil tudi sam Rdeči trikotnik, temveč ker je dejstvo, da sem na prsih, pod številko, ki je nadomestila ime in priimek, nosil rdeči trikotnik, pomenilo, da sem bil aretiran, ker se kot vojak nisem javil vojaškim oblastem in sem izbral upor v imenu svobode. To je torej razlog za mojo nejevoljo: treba se je spominjati, kako se je upor v različnih državah prelevil tudi v aktivno osvobodilno gibanje, seveda predvsem ilegalno, in ne samo to.« Boris Pahor