Izbrani dokumenti, odlomki
Zgodbe, pričevanja o gorečnosti za »skupno stvar«
Knjiga Temelji slovenstva prinaša presek dosedanjih spoznanj zgodovine slovenstva in narodovega spomina.
O stanju prosvete na Kranjskem!
Blaž Kumerdej, šolnik, razsvetljenec, narodni buditelj, je v pismu cesarici Mariji Tereziji opisal klavrno stanje šolstva. Dve leti pozneje je Splošni šolski red že predpisal šolsko obveznost za otroke od 6. do 12. leta. Kumerdejev predlog je bil torej brez pridržkov sprejet.
Slovenci, Slovenija
Po zaslugi barona Žiga Zoisa (1747‒1819) in njegovega kroga sta se začela v prvi polovici 19. stoletja širiti izraza Slovenci in slovenski jezik. Leta 1811 je Jernej Kopitar v pismu Zoisu prvič definiral razprostranjenost slovenskega jezika, ki naj bi se govoril tudi okoli Zagreba in vse do ogrskih županij pri Blatnem jezeru.
Aktivizem vzdigne »narodne peruti«
V drugi polovici 19. stoletja je bilo na območju današnje slovenske Štajerske izjemnega pomena delovanje Antona M. Slomška in duhovnikov njegove škofije. V pridigi iz leta 1838 »Dolžnost svoj jezik spoštovati« je poudaril, da »med vsemi jezikami mora Slovencam naš materni jezik nar ljubši biti«.
Boj za zedinjeno Slovenijo v 20. stoletju
»Dne 28. t. m. obhajamo prvo obletnico svoje svobode. Ta dan hočemo praznovati na način, da bomo zbrali velik dar za našo neodrešeno domovino, za našo Primorsko in Koroško. Česar nismo mogli rešiti z našo krvjo, moramo rešiti z našim delom.«
Plakat za akcijo »Dar svobode«
Plakat poziva k zbiranju prispevkov za Primorsko in Koroško, za »neodrešeno domovino« po prvi svetovni vojni. To je postal slogan številnih agitatorjev različnih narodov za novo, po njihovem mnenju bolj pravično razmejitev. Slovenija je večji del »neodrešene« Primorske dobila po drugi svetovni vojni, meja proti Koroški pa se ni več spreminjala.
Slovenci ali Jugoslovani
V prvi Jugoslaviji so se kmalu razkrila razhajanja o nacionalni identiteti. Zaradi vztrajanja na unitarizmu, ki je dopuščalo dolgoročno utopitev slovenščine v enotnem državnem jeziku, so bili liberalni politiki pogosto tarča posmeha zaradi »jugoslovenščine«.
Meje se rišejo na novo
Ob kapitulaciji Nemčije so bile jugoslovanske in z njimi tudi slovenske vojaške enote v Trstu in Celovcu, straža je varovala tudi vojvodski prestol. Nekaj dni se je zdel sen Zedinjene Slovenije uresničen. Na zahtevo velikih zmagovalcev je morala jugoslovanska vojska avstrijsko Koroško, Tržaško in del Primorske kasneje zapustiti.
Slovenija naj bo demokratična družba
»1. člen bi moral biti zahteva po pluralistični demokraciji«
Ivan Urbančič na seji ustanovitvenega odbora Slovenske demokratične zveze, 8. 12. 1988
Zelo sočne komentarje politične scene je v osemdesetih letih objavljala revija Mladina v karikaturah Tomaža Lavriča. Seveda so priprave na volitve postale ena od najpomembnejših političnih tem. Slovenke in Slovenci so se aprila 1990 prvič po več kot pol stoletja odpravili na večstrankarske demokratične volitve.
