Revija Gea

Izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za radovedne bralce vseh starosti in za vso družino.

Gea spodbuja vseživljenjsko radovednost

Starost:
Za vso družino od starejših osnovnošolcev naprej
Obseg:
76 strani
Izhaja:
Vsako prvo sredo v mesecu
Edicije:
Na leto izide 12 številk
Izdaja:
Cankarjeva založba d. o. o.

Aktualno in globalno

Prinaša aktualne naravoslovne in družboslovne teme z vsega sveta.

Razumljivo in tehtno

Poljudno predstavlja znanost in tehnologijo, tudi v intervjujih s slovenskimi znanstevniki.

Idealna za popotnike

Ponuja ideje za družinske izlete in potovanja, odlične potopise ter intervjuje.

Avtorsko in strokovno

Vrhunski avtorji z različnih področij pritegnejo bralce različnih starosti.

Revijo Gea bere cela družina

Vir informacij za mlade

Gea je polna raznolikih in preverjenih informacij ter odličnega slikovnega gradiva.

Podarite si zakladnico zgodb

Ko se življenje umiri in imamo končno čas zase, je Gea zakladnica zgodb o svetu, življenju, naravi in nas sami.

Vir navdiha za popotnike

V reviji Gea so objavljeni vrhunski potopisi, v njej najdete poglobljene predstavitve najrazličnejših kotičkov sveta.
dots

V junijski številki ne spreglejte

Svet brez tišine in teme
Milijarde let je življenje na Zemlji potekalo v ritmu dneva in noči, ki uravnava ključne procese, kot so spanje, prehranjevanje in razmnoževanje. Z razvojem mest in tehnologije pa je človek noč dobesedno osvetlil, hkrati pa zapolnil okolje z nenehnim hrupom.
Arhitekturna in življenjska izkušnja
Študenti in mentorji Fakultete za arhitekturo UL so v Afriki v okviru mednarodnih razvojnih projektih v preteklih letih zasnovali in v sodelovanju z lokalnimi prebivalci gradili šole, prehodni dom za otroke z ulice, hišo za zdravnike in drugo izobraževalno infrastrukturo.
Set of Grasshopper edible insect crispy mixed with pandan, Thai pepper powder, in a white plate with chopsticks, tea on wooden table background, Selective focus, Horizontal image
Kaj bomo jedli leta 2050?
Hrana se nam pogosto zdi samoumevna. Praviloma ne razmišljamo, kako bo videti naš krožnik čez nekaj desetletij. A prehranski sistem se močno spreminja: podnebne spremembe povzročajo suše, poplave in slabše pridelke, svetovno prebivalstvo narašča, nove tehnologije pa spreminjajo način pridelave hrane.
Osvajanje Marsa
Za večino ljudi so kamnine zgolj nemi, mrtvi predmeti. Za geologe pa so zapisi časa – kristalizirane priče nastanka planetov, drobne kapsule preteklosti, ki razkrivajo razmere v trenutku, ko so nastale. In prav takšne kapsule človeštvo že desetletja išče na Marsu.
Beauty tropical island, view from airplane
Brišejo se stare meje sveta
Iz kolumne dr. Lučke Kajfež Bogataj: »Podnebne spremembe vplivajo tudi na odnose med državami. Zaradi taljenja ledenikov, dviga morske gladine in spreminjanja rek se v nekaterih delih sveta premikajo tudi naravne meje.«
Ajda Zavrtanik Drglin, Narodna in univerzitetna knjižnica NUK, v Ljubljani, Slovenija, 8. 5. 2026. foto: Uroš Hočevar / kolektiff Ajda Zavrtanik Drglin, National and University Library NUK, Ljubljana, Slovenia, 8. 5. 2026. photo: Uroš Hočevar / kolektiff
Med umetno inteligenco in človeškim branjem
Iz intervjuja z dr. Ajdo Zavrtanik Drglin: »Ob prenovi digitalne knjižnice si želimo uvesti veliko orodij UI, na primer semantično iskanje.«
Dobesedno katastrofa
Letos mineva petdeset let od katastrofalnega furlanskega potresa, ki je vzel streho nad glavo več kot 9000 ljudem. Vsi, ki so ga doživeli, se spomnijo, kje so bili 6. maja 1976 ob 20. uri, 00 minut in 14,7 sekunde.
Hotel du Palais is a historical building in the centre of Biarritz city in France
Kaj se spremeni v sto letih
Nedavno so me v središču Biarritza v francoski Baskiji pritegnile polne police knjigarne Bookstore. Nekaj je tam v zraku, nekaj kakor v vsaki pravi knjigarni, zaradi česar bi človek hotel prebrati vse knjige tega sveta in bi mnoge še napisal.
Ples s preteklostjo v objemu sedanjosti
Iran. Že ime v mnogih vzbudi podobe konfliktov in sankcij v nedostopni, zaprti deželi, o kateri vemo hkrati premalo in preveč – preveč tistega, kar smo »polovili« od tu in tam, a premalo tistega, kar diši, živi in utripa pod tančico stereotipov.
Starodavna melodija pod robom Šebreljske planote
Glasba velja za univerzalni in obenem prastari jezik človeštva. Z malo domišljije si v skrivnostnih globokih grapah in na strmih pobočjih Cerkljanskega hribovja lahko predstavljam, da tu živi v samem kamnu in živahnih vodotokih, ki ji dajejo ritem.
dots