Revija Gea
Izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za radovedne bralce vseh starosti in za vso družino.
Gea spodbuja vseživljenjsko radovednost
| Starost: | Za vso družino od starejših osnovnošolcev naprej |
| Obseg: | 76 strani |
| Izhaja: | Vsako prvo sredo v mesecu |
| Edicije: | Na leto izide 12 številk |
Aktualno in globalno
Prinaša aktualne naravoslovne in družboslovne teme z vsega sveta.
Razumljivo in tehtno
Poljudno predstavlja znanost in tehnologijo, tudi v intervjujih s slovenskimi znanstevniki.
Idealna za popotnike
Ponuja ideje za družinske izlete in potovanja, odlične potopise ter intervjuje.
Avtorsko in strokovno
Vrhunski avtorji z različnih področij pritegnejo bralce različnih starosti.
Revijo Gea bere cela družina
Vir informacij za mlade
Gea je polna raznolikih in preverjenih informacij ter odličnega slikovnega gradiva.
Podarite si zakladnico zgodb
Ko se življenje umiri in imamo končno čas zase, je Gea zakladnica zgodb o svetu, življenju, naravi in nas sami.
Vir navdiha za popotnike
V reviji Gea so objavljeni vrhunski potopisi, v njej najdete poglobljene predstavitve najrazličnejših kotičkov sveta.
V marčni številki ne spreglejte
Večno potovanje v Rim
V svetem letu 2025 v Rimu in Vatikanu pričakujejo več kot 35 milijonov romarjev in obiskovalcev, kar je po podatkih Italijanskega nacionalnega inštituta za turistične raziskave skorajda trikrat več, kot so jih gostili leta 2023. Slaba dva meseca pred papeškim odprtjem svetih vrat 24. decembra 2024, s katerim se je uradno začel letošnji »jubilej upanja«, je bil Rim eno samo gradbišče.
Boj za ohranjanje avtohtonih ekosistemov
Tujerodne vrste, ki ogrožajo našo biotsko raznovrstnost, se z naraščanjem podnebnih temperatur vse uspešneje množijo in zavzemajo nova življenjska okolja. Rumenonogi sršen je tako uničujoč, da je na črnem seznamu invazivnih vrst Evropske unije pristal prav na prvem mestu.
Piran pod vodo?
Pred letom 2000 se je morje pred Piranom dvigovalo okoli dva milimetra na leto, v zadnjih desetletjih za 5 milimetrov na leto. Z gradnjo umetnega koralnega grebena v Tržaškem zalivu po zgledu tihomorskih atolov bi lahko ustavili rušilno moč valov.
Funkcijska genomika prinaša novo upanje
Po razkritju človeškega genoma v začetku tisočletja je zdaj čas funkcijske genomike. Z njo se že dve desetletji ukvarja dr. Damjana Rozman in raziskuje, kako izražanje genov in produkcija beljakovin vplivata na delovanje človeškega telesa.
Nevidno bogastvo
Onesnaženost okolja zmanjšuje kakovost življenja in neposredno ter posredno ogroža naše zdravje. Za kateri dejavnik ogrožanja bi se odločili, če bi morali na hitro odgovoriti na vprašanje, kaj nam Evropejcem najbolj skrajša življenje in tudi zdravstvu povzroča največje stroške? Ne gre za slabo kakovost vode, kontaminirana tla, kemikalije, hrup ali razna sevanja. Pravilen odgovor je slaba kakovost zraka.
Tekoča zgodovina
Kultura vinske trte je stara skoraj devet tisoč let. Odkritja fosilov iz časa krede potrjujejo tezo, da je divja trta vinifera starejša od človeka, kar pomeni, da so ti fosili stari okoli 100 do 140 milijonov let. V ledeni dobi je vinska trta kot toplodobna rastlina izginila z obsežnih predelov.
Kjer se prepletata ljubezen in vojna
Ciper je otok, ki je velik le za slabo polovico Slovenije, leži nedaleč od turške obale in ni zgolj eden izmed številnih otokov vzhodnega Sredozemlja. Ko stopiš nanj, vstopiš v deželo mitov in živopisne preteklosti, tako prepletene, da se vanjo včasih zapletejo celo vrhunski zgodovinarji.
Novo življenje avtobusov in ljudi
V Burgasu me zjutraj pričaka raztrgano nebo. Preostanek poti opravim z regionalnim avtobusom. Voznik, okrašen z ogromnim zlatim križem, kadi skozi odprto okno in glasno razpravlja po telefonu, na cesto pa pogleduje le občasno. Vozimo se vzdolž morja, ki ga v pol ure vožnje skorajda ne moreš več videti. Vse od Burgasa do Ravde, Nesebarja in Sončnega Brega stoji vzdolž peščenih plaž zid stanovanjskih hiš in hotelov, ki zakrivajo pogled.
Festival sprehodov
Marca že diši po pomladi. In kaj je lepšega, kot se na prijeten (pomladni) dan odpraviti na sprehod po mestu in odkriti še kakšen manj znan kotiček! Ste vedeli, da imamo v Sloveniji čisto pravi Festival sprehodov? V Mariboru ga bodo letos organizirali že osmič, odvijal pa se bo med 21. in 29. marcem.
Superlativi nad Kraškim robom in pod njim, #16/100
Kljub mrazu in burji je na zimsko nedeljsko dopoldne v Ospu pod Kraškim robom precej živahno. Natančneje: avtomobilov na lepo urejenem parkirišču je precej. Zelo razgledna, 500 m široka in 200 metrov visoka ter tehnično zahtevna osapska Velika stena skupaj z manjšo sosedo, Mišjo pečjo, je eno najbolj znanih plezališč v Evropi. Osapska stena pomeni raj tudi za številne ptice.
