Revija Gea

Gojeno meso še skoraj nikjer ni na prodaj, a se okoli njega že bije oster boj; ne toliko glede okusa kot o tem, kakšna naj bo prihodnost hrane. Zgodba sega od poljskega Torunja do slovenske Ajdovščine, od Silicijeve doline do bruseljskih hodnikov.

Čeprav lahko spremljamo že precej trajnostnih strategij, metod, pristopov in inovacij, smo še zelo daleč od trajnostne mode. Krožni model vključuje možnost popravila in vzdrževanja, recikliranja ali ponovne rabe materialov, kompostiranja naravnih, biorazgradljivih materialov ter sistem vračanja oblačil proizvajalcu.

Nemška znanstvenika Peter Hegemann in Georg Nagel sta z večletnimi raziskavami fototakse pri enoceličnih algah identificirala ključni gen za svetlobno občutljive beljakovinske kanale. Konvergenca njihovih odkritij je omogočila razvoj optogenetike – tehnologije, ki z uporabo svetlobno občutljivih beljakovin omogoča natančno optično kontrolo specifičnih možganskih celic.

Gliv ne najdemo le na kopnem, temveč tudi v sladkovodnih vodah in redkeje v morju. Zelo težko je določiti njihovo natančno število. Znanstveniki so jih do danes opisali nekaj več kot 200.000 vrst, ocenjujejo pa, da jih na Zemlji živi več kot dva milijona, nekateri predvidevajo, da celo več kot pet milijonov.

Kolumna dr. Lučke Kajfež Bogataj: »Okoljska kriza in bralne navade imajo mnogo skupnega – na vsak način bo naša prihodnost odvisna od razvoja obojega. Branje je ključno orožje pri razumevanju najbolj kompleksnih kriz sodobnega časa.«

Intervju z dr. Gregorjem Antoličičem: »Danes Sisi dojemamo kot eno najbolj priljubljenih osebnosti habsburške zgodovine, a v tistem času njen položaj še zdaleč ni bil takšen. Bila je odločna, a hkrati precej egoistična ženska, ki ni veliko dala na družbene norme. Njen zakon s Francem Jožefom je bil morda veliko modernejši, kot bi pričakovali od cesarskega para v 19. stoletju.«

Kako bi bil videti svet brez živalskih opraševalcev? Žita, kot so pšenica, riž in koruza, bi na njem ostala tudi brez njih. Povsem drugače pa bi bilo s številnimi vrstami sadja, zelenjave in oreškov. Tudi jutranja skodelica kave ne bi bila več tako samoumevna. Svet brez opraševalcev torej ne bi bil svet brez hrane, bi pa bil naš krožnik precej manj raznolik, pridelki številnih rastlin pa manjši.

Carmignano je vasica, ugnezdena ob vznožju hriba Rocca v okolici Firenc. Všeč bo tistim, ki raje občudujejo Brunelleschijevo kupolo z vrha hriba kot pa čez ramena turistov. Poleg tega se tu lahko sproščeno družiš z domačini, doživiš zgodovino in celo bivaš v renesančni vili. Počitnice na toskanskem podeželju so tukaj edinstvene in cenovno dostopne.

Če iščete destinacijo, kjer se svetloba spreminja iz minute v minuto, kjer tišina prevladuje nad vsem in kjer narava izriše pokrajino, ki se zdi skoraj nezemeljska, so Bardenas Reales idealen cilj. Razprostirajo se na območju, kje se srečajo španske pokrajine La Rioja, Navarra in Aragonija. Bardenas Reales obsegajo približno 42.000 hektarov površine, kar jih uvršča med največje polpuščavske predele v Evropi.

Zgodba o Lahinja Trailu ni le zgodba o teku, saj temelji na razmisleku o gibanju od začetka do konca. Kaže, da je trajnost mogoča, ko lokalne skupnosti, športniki in organizatorji združijo moči.

Povezali smo tri vrhove oziroma dve izredni razgledni točki: cerkev sv. Lenarta na Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem, poraščeno Pasjo ravan, kjer se Polhograjci srečajo s Škofjeloškim hribovjem, nato pa smo se spustili proti Bukovemu Vrhu.