Revija Gea

Letošnje poletje je bilo sicer ekstremno, ampak žal samo nadaljevanje trenda, ki ga so ga klimatologi predvideli že pred vsaj dvajsetimi leti. Ekstremno visoke temperature vsega okolja – od zraka, tal, rek do morja – so nam dale novo izkušnjo, na kaj vse vročinski valovi vplivajo. Druga značilnost poletja je bila suša in z njo povezana tveganja in dogodki. Ne smemo se sprenevedati, da je bila nepričakovana. Tretja lekcija zadeva poletni turizem. Če kdaj, smo lahko vsi letos spoznali, da ni vse v neprestanem naraščanju turističnih statistik.

Poraba električne energije z elektrifikacijo prometa, ogrevanja in industrije narašča, hkrati pa mora svet zaradi podnebnih sprememb postopoma zmanjševati uporabo fosilnih goriv. Toda s čim jih nadomestiti? Sončne elektrarne ponoči mirujejo, vetrnice potrebujejo veter, hidroelektrarne dovolj vode, geotermalne elektrarne primerne geološke razmere. Biomasa je uporabna takrat, ko jo potrebujemo, vendar njena raba ni brez vplivov na okolje. Jedrske elektrarne lahko proizvajajo velike količine elektrike skoraj neprekinjeno, a prinašajo drugačne izzive. Vsak vir torej rešuje del energetskega problema in hkrati odpira novega.

V nekem teksaškem laboratoriju se odvija eden najbolj ambicioznih bioloških projektov našega časa – oživitev tako imenovanega volnatega mamuta. Cilj znanstvenikov je drzen, predvsem ker je rok, leto 2028, tako kratek. Da ne gre zgolj za znanstveno fantastiko, dokazuje žival, ki je nastala pred njim: krvovolk, izumrl pred deset tisoč leti.

Letos mineva dvajset let od smrti vsestranskega ustvarjalca, arhitekta in humanista Vlasta Kopača (1913–2006). Ob tej obletnici so se muzeji, javne ustanove in posamezniki, ki hranijo njegovo zapuščino, povezali v projektu, ki nosi naslov Vlasto Kopač – ustvarjalec prostora, varuh dediščine in spomina, in z različnimi dogodki predstavljajo številna področja njegovega delovanja ter osvetljujejo njegov pomen za slovenski prostor, kulturno krajino in skupni spomin. Zaznamoval je številna področja – od arhitekture, grafičnega oblikovanja in spomeniškega varstva do raziskovanja etnološke dediščine in razvoja Velike planine.

Dr. Jernej Mlekuž preučuje stvari, ki se zdijo premajhne, da bi sodile v zgodovino. V svoji trilogiji je za glavne junake izbral burek, kranjsko klobaso in še slivovko – ob katerih navadno ne pomislimo, da pripovedujejo o tem, kdo smo. A prav v tem je njegova teza: narodi ne nastajajo le od zgoraj navzdol, v govorih, spomenikih in učbenikih, ampak tudi od spodaj navzgor – v vsakdanjih obredih in obedih, ob točenju in nazdravljanju, v ugibanju, kaj ponuditi gostu iz tujine.

Poleg imena, ki je asociiralo na lepote jadranske obale, so se počitniške prikolice blagovne znamke Adria Caravan v zavest številnih dopustnikov vtisnile predvsem po zunanjosti, katere belino so leta 1970 razgibali z drznim širokim modrim pasom, ki je še leta ostal zaščitni znak novomeških počitniških vozil. Do konca leta 1972 je imel IMV registrirana podjetja v vseh pomembnejših središčih karavanskega turizma – na Nizozemskem, v Zahodni Nemčiji, v Franciji, Belgiji, Švici, na Danskem in v Veliki Britaniji.

Lizbonski prijatelji že leta ne morejo prehvaliti lepote Azorov, tega portugalskega arhipelaga devetih večjih in še več manjših otokov sredi Atlantika, ki uživajo precejšnjo avtonomijo, a se nikoli niso osamosvojili. Naposled lahko potrdim: res je lepo kot v raju in tudi zanimivo je. Narava skrbi za nepozabne prizore, človek, ki je del narave, pa prav tako, in to v dobrem in slabem.

Med številnimi zalivi se vije ena najbolj slikovitih avstralskih ces. Imenujejo jo Velika oceanska cesta (Great Ocean Road) in se vije med mestoma Torquay in Allansford ter je dolga približno 240 kilometrov. Že nekaj desetletij je vpisana tudi na seznam avstralske nacionalne dediščine. Cesto so zgradili med prvo in drugo svetovno vojno, da bi povezala dotlej osamela obalna naselja ter hkrati postala ključna prometna povezava pri razvoju lesne industrije in turizma.

Septembra vas vabimo na odkrivanje prav posebne volnene zgodbe skupnosti, tradicije in trajnosti na Solčavsko, ki je bila lani prepoznana kot ena najboljših globalnih zelenih zgodb. Festival ovčje volne Bicka je praznik, posvečen avtohtoni jezersko-solčavski ovci – posebni pasmi, prilagojeni na strma gorska pobočja Kamniško-Savinjskih Alp. Dogodek je pomemben steber lokalnega razvoja, varovanja kulturne krajine ter ohranjanja pastirske in rokodelske dediščine. Letos ga bodo organizirali med 11. in 13. septembrom.

Planinska pot iz Kamniške Bistrice na Kamniško sedlo (1876 m) je precej strma, a tehnično povsem nezahtevna, ni pa najkrajša, sploh če se na pot podate od Doma v Kamniški Bistrici. V tem primeru boste do vrha premagali več kot 1200 višinskih metrov, kar je približno četrtino več, kot če si vzpon skrajšate z vožnjo do izhodišča Jermanca. Če vam do tja sploh uspe priti, saj je cesta po močnih nalivih v slabem stanju, vožnja po njej pa ne nujno dovoljena.