Revija Gea
Izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za radovedne bralce vseh starosti in za vso družino.
Gea spodbuja vseživljenjsko radovednost
| Starost: | Za vso družino od starejših osnovnošolcev naprej |
| Obseg: | 76 strani |
| Izhaja: | Vsako prvo sredo v mesecu |
| Edicije: | Na leto izide 12 številk |
Aktualno in globalno
Prinaša aktualne naravoslovne in družboslovne teme z vsega sveta.
Razumljivo in tehtno
Poljudno predstavlja znanost in tehnologijo, tudi v intervjujih s slovenskimi znanstevniki.
Idealna za popotnike
Ponuja ideje za družinske izlete in potovanja, odlične potopise ter intervjuje.
Avtorsko in strokovno
Vrhunski avtorji z različnih področij pritegnejo bralce različnih starosti.
Revijo Gea bere cela družina
Vir informacij za mlade
Gea je polna raznolikih in preverjenih informacij ter odličnega slikovnega gradiva.
Podarite si zakladnico zgodb
Ko se življenje umiri in imamo končno čas zase, je Gea zakladnica zgodb o svetu, življenju, naravi in nas sami.
Vir navdiha za popotnike
V reviji Gea so objavljeni vrhunski potopisi, v njej najdete poglobljene predstavitve najrazličnejših kotičkov sveta.
V marčevski številki ne spreglejte
Kjer ljudje in drevesa rastejo skupaj
Številnim metropolam grozi prenatrpanost, zasičenost ali pa rast morske gladine. Vlade po vsem svetu zato iščejo rešitve v popolnoma novih, tehnološko najsodobneje opremljenih in digitaliziranih mestih v puščavah, ob morju ali pa kar na njem.
Delujoči v vseh predvidenih scenarijih
Sistem umetne inteligence mora biti zmožen zaznavati okolje, v katerem deluje, na nepredvidene okoliščine se mora znati prilagoditi. Odlika avtomatskih sistemov je, da so lahko bolj zanesljivi od ljudi na mnogih področjih, celo v medicini in politiki.
Nebesa, ki padajo na zemljo
Kitajci so najprej izumili petarde, nato pa še ognjemet. V Evropi so priljubljeni že od srednjega veka, ko so jim navdušeni opazovalci rekli kar peklenski ogenj. Ponekod so dovoljeni le še tihi ognjemeti, alternativa so tudi laserske predstave ali svetlobne predstave z droni.
Arhitektura za dobro kakovost življenja
Dr. Matjaž Uršič: »Zame je pomembna v prvi vrsti vsebina in kako bomo neko novo arhitekturo uporabljali.« Ljudje so vedno bolj mobilni, pojem dvodomicilnosti je močno prisoten – nimajo več potrebe, da bi »gnezdili«. »Stanovanjske soseske v Sloveniji niso slabe, še vedno imamo relativno močan srednji sloj, ki na žalost počasi izgublja moč.«
Intelektualec par excellence
Veno Pilon, eden od mojstrov slovenskega ekspresionizma, je bil tako slikar kot grafik in fotograf. Svoje pariško in slovensko obdobje je opisal v avtobiografiji Na robu, konec lanskega leta pa so se ajdovskemu slikarju poklonili še s knjigo Zagledal sem se sredi dveh ozvezdij: Veno Pilon med podobo in besedo.
Za obzidjem spet en sam papež
Vatikanisti se sprašujejo, kako dolgo bo v sedanjem stanju duha, ki ni dosti bolj spodbudno od tistega pred desetletjem in je pripeljalo do odstopa papeža Ratzingerja, zdržal sedanji papež. Napovedi, da bo Frančišek morda še letos rekel zbogom.
Tekoča hrana in post
Nemci München v šali imenujejo »policijsko mesto, Polizaistadt, saj to močno spominja na ime pokrajine, v katero to mesto spada – Freistaat Bayern. Bavarska je ena od treh nemških zveznih dežel, ki jih uradno štejejo za »države« in so poleg tega še »svobodne«. Sarkazem glede imena policijska država ni povsem iz trte zvit …
Dom prvakov
Iten so slavni kenijski tekači prepoznali kot idealno vadbišče. Tu trenirajo ali so trenirali mnogi vrhunski športniki, tudi dobitniki številnih medalj na svetovnih tekmovanjih in olimpijskih igrah. Za začetek tukajšnjega atletskega dogajanja šteje leto 1976, ko je prišel v mestece irski misijonar Colm O'Connell.
Gostoljubni dvatisočak
Raznovrstnost alpske flore je zaradi lege Koroške na območju Dobrača še posebej bogata. Več kot 800 različnih vrst rastlin, zbranih na stičišču petih naravnih habitatov (arktično-alpskega, srednjeevropskega, ilirskega, submediteranskega in subpanonskega), bi si v poletnih mesecih lahko ogledali tudi v Alpskem vrtu, ki se razprostira na 10.000 m2 tik ob beljaški alpski cesti.
Dvorec Visoko
Letošnje leto je razglašeno za leto Ivana Tavčarja (1851–1923), saj mineva sto let od njegove smrti. Odločitev, kam jo bomo mahnili marca, tako ni bila težka. Sprehodimo se torej v kraje, ki so postali kulisa povesti Cvetje v jeseni in V Zali ter zgodovinskega romana Visoška kronika!
Urednica Urša Jurak Kuzman o reviji Gea
Znanstvenik dr. Gregor Majdič o pomenu Gee
