Lukec in njegov škorec, Pestrna

Odkar je bral pravljice, še najbolj. Mislil je, da je v svetu tako, kot je opisano v bajkah. Očetovo pismo je bilo čudodelna kapa, o kateri je sanjal. Bilo mu je, kakor da mu rasejo perutnice. Lukec se z mamo odpravi k očetu, ki živi v izseljenstvu, in se mora soočiti s težkimi preizkušnjami. Pestrna Nežka pa ne gre tako daleč od doma, a že v rosnih letih spozna revščino in krivico ter se sooči s strašno osamljenostjo. Konec je vendarle optimističen. Nežka po hudi bolezni okreva in ponovno dobi voljo do življenja.

Dve povesti iz zlate zakladnice slovenske mladinske književnosti nas popeljeta v čas, ki je precej drugačen od današnjega, a v odnosih z bližnjimi sta ljubezen in varnost enako pomembni. Povesti Lukec in njegov škorec (1931) in Pestrna (1939) pisatelja Franceta Bevka (1890–1970) spadata med klasična slovenska dela za mladino in sta doživeli številne ponatise.