Zelo težko je Sanjsko knjigo Uroša Zupana stlačiti v kakšen predal. Kaj lahko rečemo? Na hitro, da je to knjiga, kjer zmaguje domišljija.
Pisanje v njenem prvem delu je halucinantno, kot da bi mu bilo dano, da se spomni nočnih dogodkov in jim podari tok, ritem, arhitektoniko, strukturo – in jih na ta način obvaruje pred pozabo. Te pesmi so smešne, zabavne, groteskne, satirične, so tudi drugačne, morda zapiski drugačnih sanj. Nosijo Zupanov značilni podpis – pisanje o izgubljenem svetu, o nekem rajskem stanju.
Knjiga se izteče v poezijo, kakršne Zupan prej ni pisal, saj tu ne gre več za stihijo in naključnost, ampak za pesmi, ki vsaj po obliki spominjajo na ʻklasično poezijoʼ. Na liriko kot beleženje notranje dinamike. Če že ne obstaja predal, v katerega bi lahko Sanjsko knjigo scela stlačili, pa se ne bomo nič zmotili, če rečemo, da je v njej nekaj najboljšega Zupanovega pisanja.
Uroš Zupan (1963) je pesnik, esejist in občasni prevajalec. Z družino in psom živi na obrobju Ljubljane.
»Za Jenkovo nagrado se letos potegujejo trije pesniki, ki se s tem priznanjem že ponašajo - Maja Vidmar, Uroš Zupan in Brane Mozetič, ob njih pa še Lucija Stupica in Jana Putrle Srdić. /…/ Zupanova Sanjska knjiga je po oceni žirije zrasla iz že znanih pesnikovih topik, vendar je spreminjanje subjekta skozi čas in izkušnjo tisto, ki gradnike te poezije zmeša v novo tvarino.« – rtvslo.si
»Pesnik, esejist, prevajalec in urednik Uroš Zupan sodi med najplodovitejše ustvarjalce v slovenskem literarnem prostoru. To znova potrjuje z letošnjo bero. V pesniški zbirki Sanjska knjiga v prepoznavnem slogu ostaja razpet med spomini na preteklo in opisi bežnega sedanjega življenja ter gradi pesmi v prepletu nostalgije in ironije. V delo, ki ga odlikuje predvsem njegova hibridna zasnova, avtor hkrati dodaja nekatere novosti, denimo bolj izrazito sledenje tradicionalnim formam in glasovnim figuram v zaključnih delih zbirke.« – Aljaž Koprivnikar, Ars, rtvslo.si
»Sanje v njej so resnične in izmišljene, gotovo pa so bile, pravi pesnik, vsaj v jedru resnične tiste v pesmi pod zaporedno številko VIII. V tej nežni pesmi se lirski subjekt, moški v srednjih letih, ponovno zaljubi, a ne brezglavo, temveč zrelo, premišljeno. Za to zbirko je bil nominiran za Veronikino in tudi za Jenkovo nagrado, dve ključni nagradi za poezijo.« – Lara Paukovič, Mladina
Leto izida: 2020
Število strani: 88
ISBN/EAN: 9789612824181
Mere izdelka: 147 x 208 x 14 mm
Vezava: Trda
Datum izida:
Založba: Cankarjeva založba
Zbirka: Cz: Poezija
