Konji nekoč in danes

Konjske noge se danes dotikajo tal le še s kopiti, ki so pravzaprav nohti sredinca. Preostali prsti so zakrneli. Konji imajo dobro razvita čutila in telo, prilagojeno za hiter beg, majhen želodec in dolgo črevo, da lahko predelajo težko prebavljivo travo, ter zobe, ki rastejo vse življenje.

Pravi konji

Pravi konji so se pojavili pred približno dvema milijonoma let v Severni Ameriki in se nato razširili v Evropo, Azijo, Južno Ameriko ter Afriko. V Severni Ameriki so izumrli pred manj kot 10.000 leti, najverjetneje zaradi vpliva prebivalcev. Španci so konje znova pripeljali v Ameriko v 16. stoletju. Nekateri so jim pobegnili v naravo in so znani kot mustangi. Pravih divjih konj v naravi danes skorajda ni več, so jih pa ponekod ponovno uspešno naselili.

Od drobcenih do tono in pol težkih pasem

Konje uvrščamo med lihoprste kopitarje, sorodnike nosorogov in tapirjev. Obstaja več pasem konj, od lažjih športnih (toplokrvnih) do težjih delovnih (hladnokrvnih), ki so se razvile za različne potrebe človeka. Arabec je na primer manjša pasma, primerna za jezdenje, večji konji so bili uporabni za vojno in vleko težkih voz. Mali konji in poniji so postali priljubljeni, ker so veljali za prijazne in manj zahtevne, primerni so bili tudi za otroke.

Predniki večine konjskih pasem, od tono in pol težkih delovnih konj do drobcene pasme falabella, visoke le 65 cm in prešibke, da bi nosila otroka, so bili azijski divji konji, ki so jih selektivno vzrejali za različne namene. Za pasme, kot so polnokrvni angleški konji in polkrvni konji, so bili najbolj pomembni dosežki na tekmovanjih. Andaluzijski konji iz Španije so imeli pomemben vpliv na evropske pasme, mustangi v Ameriki pa so privedli do pasme quarter horse.

V Sloveniji imamo različne pasme konj, med njimi lipicance, slovenske toplokrvne in hladnokrvne konje, kasače, priljubljene pa so tudi pasme quarter horse in haflinger, islandski konji in mnogi drugi. Lipicanci so ena izmed najstarejših pasem konj na svetu, znani so po svoji beli barvi in izvirajo iz kobilarne Lipica. Zanimivo je, da postanejo beli šele pri sedmih letih.

Družba je najpomembnejša

Druženje je pri konjih izrednega pomena. V čredi so glavne samice, ki se neprestano borijo za višje mesto na družbeni lestvici in preganjajo podrejene. Glavna samica ima prva dostop do vode in najboljše paše. Poleg tega imajo konji še tisoč in en način, kako pokazati, da so pomembnejši od drugih. Kljub borbi za prevlado pa izredno uživajo v družbi drugih živali in so zelo nesrečni, če so osamljeni. Med njimi se razvijejo prijateljske vezi. Prijatelji se veliko družijo in negujejo. Pogosto imajo tudi najboljše prijatelje. 

Če imaš konjskega prijatelja, je za vajino prijateljstvo najpomembneje, da ti lahko zaupa. In če ti to uspe, te bo takšno prijateljstvo povsem prevzelo in neizmerno navdušilo. 

Ali veš?

Predniki vseh pasem konj so bili po velikosti in obliki zelo podobni konju przewalski, ki je še v začetku dvajsetega stoletja živel v naravi in je bil zadnji pravi divji konj.

Članek je bil objavljen v reviji Moj planet

Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >