Unovčite BON21 za knjižna darila v trgovinah Mladinske knjige

Unovčite BON21 za knjižna darila v trgovinah Mladinske knjige

Znaki disleksije v zgodnjem otroštvu

Kako prepoznati učno težavo, ki otroka ovira pri branju? Odgovarja defektologinja Pika Polona Bižal.

Disleksija je specifična učna težava, ki nas ovira na področju branja. Ker branje zares potrebujemo šele po vstopu v šolo, v predšolskem obdobju pogosto ostane spregledana. 

Danes o disleksiji vemo veliko več kot v preteklosti. Njen vzrok je nevrološko netipično delovanje možganov, ki povzroča težave na ravni slušno-vidnih procesov. Je genetsko pogojena, v kar 70 % podedovana. V različnih življenjskih obdobjih ima različne simptome. V tem trenutku jo ima od 5 do 10 % svetovne populacije.
 

Težave, ki jih povzroča disleksija

Disleksija vpliva predvsem na branje, pa tudi na zmožnost prepisovanja, organizacije, hitrega priklica, poimenovanja, delovnega spomina, časovne orientacije, ohranjanja pozornosti. Ker so vse naštete sposobnosti ključne za učno uspešnost, lahko otroci kljub pogosto velikim kognitivnim potencialom ne dosegajo predvidenih učnih ciljev.
 

Procesi, ki omogočajo branje

Ker disleksija vpliva predvsem na usvajanje in rabo branja, je treba poznati procese, ki ga omogočajo. Da bi zmogli učinkovito brati, moramo razviti sposobnost pokončnega sedenja, diferenciranega gibanja glave od telesa, koordinacijo obeh rok, koordinacijo oko-roka, razviti centralni vid, pretvarjanje vidnega simbola (črke) v glas itd. V šolskem obdobju je otrokovo branje zaradi disleksije pomembno oteženo. Otroci zamenjujejo, izpuščajo, dodajajo črke, obračajo zloge, ne zmorejo vezano brati, ne razumejo prebranega. Branje je za otroka z disleksijo pogosto stalen vir občutka nemoči, frustracije. 
 

Disleksija v zgodnjem otroštvu in predšolskem obdobju

Čeprav je disleksija vseživljenjska, pa lahko ob ustreznem prepoznavanju njenih zgodnjih znakov pomembno omilimo njen vpliv v kasnejših obdobjih. 

Ti znaki se lahko kažejo kot težave:

  • pri zaznavi, razlikovanju, zaznavanju pozicije glasu in posledično produkciji glasov tudi po četrtem letu starosti (jiba- riba, čevelj- cevelj, palačinke- lapačinke, ževla- želva);
  • pri sledenju zaporedjem (zaporedja pri oblačenju, v dnevni rutini, v pesmicah, izštevankah), organizacija pripovedi (pripovedovanje o dogodkih v ustreznem vrstnem redu, obnove poslušanih zgodbic);
  • pri pomnjenju abstraktnih pojmov, simbolov (imena barv, imena prstov, deli dneva, dnevi, oblike …);
  • s poslušanjem in slušnim osredotočanjem (sledenje navodilom, poslušanje zgodbic, pravljic …);
  • na področju gibanja (vzdrževanje ravnotežja, koordinacija).

Z otrokom govorimo počasi in mu dajemo jasna navodila. 

Kako lahko pomagamo starši?

  • Govorimo dovolj jasno.

Otroku bodimo pri govoru dober zgled. Govorimo počasi, jasno, ne uporabljajmo popačenk. Otrokove nepravilne izreke ne popravljamo, temveč mu ponudimo ustrezno slušno podobo besede tako, da jo ponovimo pravilno in jo uporabimo še v vsaj treh kombinacijah (Primer: »Palačinke. Res so dobre palačinke. Jaz imam rada palačinke s čokolado ...«).

  • Poimenujemo, prepevamo, ponavljamo

Poimenujemo zaporedja v dnevni rutini, z otrokom izmenično izštevamo izštevanke, pojemo pesmice (mi začnemo, otrok nadaljuje). Ob pripovedovanju mu pomagamo z dodatnimi vprašanji, slikami. 

  • Konkretno pred abstraktnim 

Abstraktne pojme otroku ponujamo preko igre in pesmic. Z učenjem abstraktnih pojmov ne prehitevamo. Vedno najprej predstavimo konkretno in šele nato simbolno, abstraktno (Primer: rumena kot sonce – rumena).

  • Razumljiva navodila

Najprej pridobimo otrokovo pozornost, spustimo se na otrokovo višino (počepnemo, se sklonimo), smo jasni. Daljša navodila razdelimo na korake in jih po potrebi demonstriramo. Vedno sledimo otrokovim trenutnim zmožnostim!

  • Pripovedujemo, beremo …

Zgodbice najprej pripovedujemo, nato beremo. Ob tem smo doživeti, zabavni, vredni otrokove pozornosti. Ob izbiri knjig sledimo otrokovim razvojnim zmožnostim in interesom. Ko je otrok pripravljen, z njim beremo slikopise. Smo dober zgled otrokom in zato beremo tudi sami.

  • Poskrbimo za dovolj gibanja

Gibanje naj vključuje razvijanje statičnega in dinamičnega ravnotežja (guganje, vrtenje, brcanje žoge …), koordinacije (poligonska vadba, igra na otroških igralih), pobiranje in nameščanje malih predmetov (kamenčkov, listov, kapljic …) itd.

  • Ne prehitevamo! 

Sledimo individualnemu tempu razvoja otroka. Tako kot so za uspešno hojo pomembni plazenje in kobacanje, so za razvoj veščine branja potrebne vse predbralne veščine (zaznava in prepoznava glasov, slušno sledenje, sledenje zaporedjem, razvit periferni in centralni vid …). Prehitevanje z učenjem akademskih veščin (branja, pisanja) pogosto poglobi otrokove težave.

  • Bodimo pozorni 

Ker so zgodnji znaki disleksije podobni znakom nekaterih drugih težav oziroma motenj, je prav, da odrasli ob opažanju posebnosti v razvoju otroka poiščemo ustrezno strokovno podporo in pomoč.

 

Članek je bil objavljen v reviji Pogled

Pogled o različnih vidikih vzgoje in starševstva piše poglobljeno, tehtno in praktično. Zaupanja vredne vsebine pišejo znani slovenski strokovnjaki z različnih področij.
Spoznajte revijo >

Pogled

Pogled lahko pridobite kot brezplačno starševsko prilogo ob naročilu otroških revij Cicido in Ciciban.

Pika Polona Bižal
O avtorici

Pika Polona Bižal je defektologinja z dvajsetletnimi izkušnjami na področju dela z otroki in mladostniki z razvojnimi motnjami in specifičnimi učnimi težavami.

Menu