Kakovostne zvočnice in e-knjige na: logo

Kakovostne zvočnice in e-knjige na: logo

Prijateljstvo

Vse na svetu mine, vse se spremeni, le prijateljstvo ostane.

Če gre sklepati po zakladnici ljudskih pregovorov in rekov – kaj šele serij in romanov, je pravo prijateljstvo vredno več kot ves denar, kriptovalute, čokoladne torte, dobre ocene, celo več kot ljubezen in kar je še takega, k čemur običajno stremi človek.

Vse na svetu mine, vse se spremeni, le prijateljstvo ostane in živi do konca dni, pravi priljubljeni verz z voščilnic, veliki modrec Epikur pa je k temu (menda) dodal: Od vsega, kar ti modrost nakloni za popolnoma srečno življenje, je največ vredno, da imaš prijatelja.
 

Dobitek na loteriji …

Najbrž se strinjamo, da ni preprosto zaslužiti veliko denarja, obvladati kriptovalute tako, da več zaslužiš kot vložiš, in da ne moremo zmeraj dobivati samo petic ali malicati čokoladne torte (o tem, kako težko se je srečno zaljubiti, pa niti ne bomo izgubljali besed). No, in če je že vse to taka umetnost, kako ne bi bilo iskanje pravega prijatelja!

Tistega krasnega BFF, ki je vedno ob tebi, ko ga potrebuješ, s komer se zabavaš, veseliš, jokaš, upaš, sanjaš in mu zaupaš svoje največje skrivnosti (pa jih ne izda). Tistega, ki ti je pripravljen dati več, kot sam pričakuje od tebe. V resnici se popolni prijatelji pojavljajo samo v pregovorih, rekih, serijah in romanih (izjeme potrjujejo pravilo). Resnična prijateljstva pa imajo vzpone in padce in se moramo zanje malce potruditi – ker pač noben človek ni popoln sam po sebi, kako bi bila šele kombinacija.
 

… ki pa ni nemogoč!

Da pa me ne bo kdo obtožil, da sem za prijateljstvo tisto, kar je bil Grinch za božič, naj takoj dodam: pravi prijatelji so redki, vendar brez dvoma vredni truda! Kajti ko spoznamo nekoga, ob komer se počutimo sproščeno in varno in mu zaupamo in se imamo fino (a do njega ne čutimo ničesar ljubezenskega), je to zares skoraj tako, kot bi zadeli na loteriji. In ni nemogoče! (Celo večkrat v življenju se nam lahko zgodi.)
 

Kje naj spoznam prijatelja?

Običajno imajo prijatelji veliko skupnega: zanimanja, hobije, smisel za humor … Zato bi za spoznavanje potencialnih prijateljev lahko veljalo, da jih najpogosteje najdemo tam, kjer se počutimo najbolj domače. To je lahko razred, šola, krožek ali interesna dejavnost, športno igrišče, knjižnica, park, soseska, združenje oboževalcev neke glasbene skupine, računalniške igrice … ali čokoladne torte. 

Čeprav nedavno koronsko obdobje ni bilo preveč naklonjeno spoznavanju v živo, nič ne more nadomestiti pristnega osebnega stika, saj ni boljšega načina, da nekoga zares dobro spoznamo, kot če opazujemo, kako govori in se vede. V živo laže opazimo, ali se pretvarja, kot na spletu, kjer je tako rekoč vsak lahko, kar hoče biti (in so prevare pogostejše). Če smo dovolj previdni, pa so lahko tudi različne spletne klepetalnice in družabna omrežja prav solidna možnost. 
 

Kdo je lahko prijatelj?

Pogosto so kot prijatelji najbolj zaželeni ljudje, ki veljajo za najbolj kul, priljubljene, zabavne, najbolje oblečene oziroma so sploh in oh. Prepričani smo, da bomo tudi mi postali bolj kul, priljubljeni (ipd. ipd.), če bomo zanimivi nekomu z vrha družbene lestvice. Toda odnos, v katerem eden določa vrednost drugega, pač ni enakopraven, kar je osnovni pogoj za BFF-jevstvo. To ne pomeni, da izjemno kul ljudje ne morejo biti pravi prijatelji, problem pa nastane, če se začne eden podrejati drugemu ali če se drugi počuti večvrednega oziroma če je prijateljstvo puhlo in brez vsebine (če se dva nimata o čem pogovarjati, temveč samo lovita všečke na družbenih omrežjih). 

Marsikdaj se je zato vredno ozreti tudi po manj priljubljenem delu človeštva. Tudi za to obstaja nekaj modrosti in rekov: da tiha voda bregove dere, da je prava lepota očem pogosto skrita in da se biseri skrivajo na dnu oceana, recimo. Mogoče pa lahko najdemo sorodno dušo v osamljenem fantu, ki vse odmore visi na telefonu? Ali v tihi punci, ki tišči nos v knjige in prav tako hrepeni po prijateljici? Cel spekter izbire je tudi med obema skrajnostma. In seveda, z različnimi prijatelji lahko počnemo različne reči, kar je sploh fino (včasih je pestrost zabavnejša od ekskluzive!).
 

Kako naj spoznam prijatelja?

Kot je v življenju pogosto, so najboljše reči, ki se zgodijo spontano, »kot da so nam usojene«. Ampak človek seveda ne more zadeti na loteriji, če niti srečke ne kupi! Zato pokažimo zanimanje, pogovarjajmo se, z besedami in vedenjem nakažimo, da nismo ljudomrzneži, ki zvečer izvajajo vudu na nič hudega slutečih nesrečnežih, ki pridejo mimo.

Ni treba, da čebljamo brez prestanka, tako da vmes niti sape ne moremo zajeti – pravzaprav to izjemno odsvetujem – niti se nam ni treba pretvarjati, da smo družabneži leta, če smo v resnici zaprti vase in molčeči. Toda neki znak, da smo v svoj krog pripravljeni sprejeti še nekoga, bomo kljub vsemu morali dati od sebe. Zadoščata nasmeh in prijaznost, če ne gre drugače. In nikar se ne pretvarjajmo, da smo nekaj, kar nismo, ker so takšne prevare izjemno prozorne, takšna prijateljstva pa kratkega veka! 
 

Kako naj vem, kdo je pravi prijatelj?

Po prvem stiku gre lahko odnos v dve smeri: lahko se krepi ali razpade. V prvi minuti in na prvi pogled je tako rekoč nemogoče predvideti, katera bo obveljala – bo šlo prijateljstvo proti pregovorom in rekom ali v pogubo (razen če ste jasnovidni). Najbolj trdni odnosi se tkejo počasi, nit za nitjo, in so nazadnje tako trpežni, da jih zlepa ne uničiš, tudi če grejo čez prenekatero preizkušnjo (ker običajno grejo). 

Pogovori so sprva splošni, in ko se prepričamo, da je nekdo vreden našega zaupanja, postajajo vse bolj osebni in zaupni. Nikoli se ne smemo vreči v vodo, če prej ne preverimo, kako globoka je – in enako velja za prijateljstvo. Skočimo šele, ko bomo menili, da bo pristanek varen. (Toda ne cincajmo večno na robu bazena, ker nas grabi strah! Tisti pljusk, ko presekamo gladino, kot da smo delfini, je namreč neprecenljiv.) 

Pravo prijateljstvo je odnos daj-dam.
1. Pravi prijatelj tudi posluša, ne le govori.
2. Pravi prijatelj tudi spodbuja, ne le išče spodbudo.
3. Pravi prijatelj spoštuje različnost. Prijatelja poskuša razumeti, tudi če se z njim ne strinja.
4. Pravi prijatelj prisluhne prijateljevim željam in mu ne vsiljuje svojih.
5. Pravi prijatelj svetuje, vendar sprejme, če njegovi nasveti niso upoštevani.
6. Pravi prijatelj je iskren. Ne opravlja, ne izdaja skrivnosti, ki so mu bile zaupane, prijateljstva ne izkorišča in ga ne pogojuje z darili ali čimerkoli, kar njegovemu prijatelju ni všeč in s čimer se ne strinja (recimo, da morata skupaj kaditi ali špricati šolo). 
7. Pravi prijatelj ni posedovalen, ljubosumen in svojega prijatelja ne poskuša odtujiti od drugih ljudi, temveč mu privošči zadovoljstvo in kakovostne odnose (tudi če sam s tem trenutno nima sreče). 
8. Pravi prijatelj svojega prijatelja ščiti, ne prizadene. To ne pomeni, da mu nikoli ne pove nič slabega, temveč da to stori obzirno in spoštljivo. 
9. Prava prijatelja se spreta, ampak tudi opravičita in odpustita (razen če gre za zelo hude reči, kot je izdaja). 
10. Pravi prijatelj sprejme, da ima prijateljstvo včasih vzpone in padce (ker imamo vsi dobre in slabe dneve), in je potrpežljiv. Kljub temu pa odnos konča, če od njega terja preveč potrpežljivosti in prilagajanja, tako da zaradi njega več trpi, kot pa ga osrečuje!
Povedano na kratko, pravi prijatelj se do svojega prijatelja vede tako, ko si želi, da bi se njegov prijatelj vedel do njega. Pika.

In če pravega prijatelja ni sploh nikjer?

Se pa vsi kdaj zmotimo. Polagamo jajca v napačno košaro (Ha! Prav res za čisto vse na svetu obstaja kakšno reklo!) – prijatelji nas izdajo, razočarajo, pustijo na cedilu … In takrat se počutimo, kot da se nam je porušil svet. Pomislimo celo, da bomo osamljeni umrli v kaki puščavniški jami (sama si predstavljam sebe z dolgo belo brado in raševinasto srajco, razžrto od moljev), ker nikoli ne bomo našli nikogar, ki bi nas razumel in bi bil vreden našega zaupanja.

A to ne drži. Nikjer ne piše, da bodo po prvih neuspelih poskusih taki tudi vsi naslednji – in kdo ve! Če ne najdemo sorodno misleče duše, ki bi šla z nami v kino in dolgo v noč razpravljala o ljubezenskih tegobah, v svojem razredu, šoli, slaščičarni, kraju ali celo regiji, jo bomo mogoče našli v državi ali svetu – ali celo vesolju! Svet je velik in povezan. Ni vrag, da nekje ne živi fajn človek, ki se mu bomo zdeli prijetni in nas bo razumel. 

Aja, pa še tole:

Ima človek lahko naenkrat več prijateljev? Seveda, čeprav ni nujno. Imamo manj prijateljev, kot mislimo, a več, kot vemo. Jap, še en citat. (Ljubosumje pa odpade!)
 

Članek je bil objavljen v reviji PIL

PIL je mesečna revija, ki združuje vse, kar najstnike najbolj zanima, jim pomaga skozi najstniška leta, jih zabava in jim širi obzorja.
Več o reviji > 

Revija Pil

Naročniki na dom prejmete 15 % popusta in brezplačno kodo za celoleten dostop do izbranih nalog na interaktivnem portalu Učimse.com.

Menu