Obredna moč ritualov in šeg skozi čas
Ohranjanje in izginjanje starih obredov ter sprejemanje novih navad
Rituali, šege in navade v življenju skupnosti
Rituali, šege in navade so ustaljena družbeno sprejeta dejanja, ki nas dvigujejo nad izkušnjo življenjskega vsakdanjika. Pri tem skozi čas in prostor vztrajajo, izgubljajo svojo moč, izginjajo ali pa nastajajo nove. Monografija Od imena do spomina predstavlja pregled preteklih in novih oblik šeg in navad na Slovenskem, opisuje pa tudi tiste, ki se pojavljajo redko ali so povsem izginile.
Z obrednimi praksami so si ljudje želeli zagotoviti srečo in zaščito, med njihovim izvajanjem so čarali in vzpostavljali stik z onostranstvom. Pri tem so uporabljali določene kretnje, besede in predmete z namenom vplivanja na sile, neodvisne od človeka.
Obredne prakse, ki jih danes ne poznamo več
To so darovanje sojenicam in rojenicam; upoštevanje tabujev za varovanje otroka pred slabimi vzorci, odganjanje morine tace; tabuji nečistega, neuživanje določene hrane med nosečnostjo ...
ROJSTVO. MAGIČNI RITUALI ZA VAROVANJE NOVOROJENCA.
Morina taca
Ta pomembni dogodek so spremljali in »varovali« magični obredi pred zanositvijo in med nosečnostjo (postopki za zanositev, varovanje plodu …), šege in navade za lažji porod, pomoč otročnici, ob kateri je imela pomembno ritualno vlogo babica, in magični obredi za varovanje novorojenca od prvega kopanja in povijanja do morine tace na zibelkah in KRSTA …
Največja nevarnost za novorojenca je bila môra ali trutamora, nočna pošast, ki človeka med spanjem zaduši ali mu sesa kri. Za njeno odganjanje so na stranice zibelke pogosto izrezljali ali naslikali simbol: môrsko taco – pentagram ali vzorec prekrivajočih se krožnih lokov. Ob zibelki so prepevali tudi pesmi, ki naj bi varovale ranljivo dete.
ROJENICE ALI SOJENICE
Da bi bila napoved rojenic za otroka čim ugodnejša, so se jim ljudje tik pred porodom oziroma ob rojstvu hoteli prikupiti tako, da so jim na mizo nastavili kruh, pogače in vino.
/…/ »Rojenice ali sojenice, v narečjih znane tudi kot rojnice ali rajnice, so slovenska bajeslovna bitja, ki ob rojstvu otroka krojijo oziroma napovedujejo njegovo prihodnost. Gre za vile, nekakšne prerokinje oziroma svečenice, pogosto dojemane kot predstavnice staroselskega prebivalstva. Po nekaterih izročili naj bi vsaka prispevala svojo napoved – prva dobre dogodke, druga slabe, tretja smrt; ali pa prva dogodke v otroštvu, druga v zreli dobi, tretja v starosti. Otroka naj bi obiskale prvo, tretjo ali sedmo noč po rojstvu, njihova napoved pa naj bi bila odločilna in neizpodbitna.
Njihova napoved naj bi bila neizpodbitna oziroma jo je lahko premostil le nekdo, ki je bil tudi sam posvečen v magiji in kozmičnih skrivnostih (na primer desetnik ali puščavnik). Če so njihovo napoved poskušali zaobiti ljudje sami, se njihova napoved uresničila še toliko bolj gotovo.«
Obredne prakse na Slovenskem, ki se izvajajo še danes
OBREDI PREHODA. INICIACIJA
Planinski krst - najpomembnejša šega planinstva. Obstajata dva tipa planinske iniciacije. Prvi se osredotoča na dosežek posameznice ali posameznika, kot je npr. na novo osvojeni vrh, drugi pa zaznamuje sprejem posameznika v skupnosti planincev ter alpinistov in gorskih reševalcev.
»Še isto leto sem bil sprejet med alpiniste. Izpita nisem opravljal, ker tudi šole še ni bilo, le na sestanku je Mišo, ki je bil takrat načelnik, ugotovil, da imam dovolj vzponov in da me bo treba pretepsti. In to so temeljito opravili, tako temeljito, da sem na Kališču hodil hladit rit na zasneženo teraso in bi skoraj obležal pod mizo.«
Iz knjige Nejca Zaplotnika Pot, Mladinska knjiga 2006.
Fazaniranje - začetek šolskih praznovanj sega v čas od 2. polovice 19. stoletja. V zadnjih letih se je pri nas zelo razmahnilo ‘fazaniranje’, iniciacija učencev in učenk prvih letnikov srednjih šol, mejnik na poti samostojnosti. Dogodek, ki navadno poteka v športni dvorani šole ali v šolski avli, spremljajo številne humorne igre, v katerih glavno vlogo odigrajo novi učenci in učenke.
Neptunov krst - oz. mornarski krst je prireditev dijakov nekdaj Srednje pomorske šole, danes pa Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran (GEPŠ). Rdeča nit večdnevnega dogodka na začetku septembra je iniciacija dijakov prvega letnika in njihov sprejem na šolo.
»Ikonografija dogodka je, razumljivo, pomorska in se od začetkov tega rituala ni spreminjala; Celotnemu dogajanju poveljuje bog Neptun, ki na prvi dan krsta (v petek) od občine Piran dobi oblast nad mestom, ob čemer na Tartinijevem trgu zavihrajo gusarske zastave. Maturanti in ostali starejši dijaki so oblečeni gusarske kostume, dijaki prvih letnikov pa v žakljevino, ki ponazarja, da so (še) 'suhozemci', 'sužnji' brez pravic, ki pripadajo starim, izkušenim mornarjem.«
Odlomek iz knjige
FANTOVŠČINA
Obred prehoda z nizom nalog, ki jih za ženina pripravijo člani njegove ožje družbe, v njih pa so največkrat poudarjene dejavnosti, ki ženina ritualno ponižajo, sramotijo in ogrožajo njegovo zdravje ali varnost. V različnih slovenskih pokrajinah so ta ritual različno poimenovali: slóve, krancelvečer, na krancel igrat, na ledig stan pit' in podobno.
Voz z napisom kot del fantovščinske oprave za bodočega ženina. Ljubljana, 2021.
Steklenička žganja s poudarjeno seksualno simboliko – predmet, ki ga je bodoči ženin za plačilo ponujal mimoidočim. Ljubljana, 2022.
Zapuščen križ po fantovščini z izrezljanim napisom ANJA. Ljubljana, 2014.
Časopisno poročilo o veliki fantovščini v Metliki. Dolenjski list, 1993.
