Unovčite digitalni BON22 v trgovinah Mladinske knjige.

Unovčite digitalni BON22 v trgovinah Mladinske knjige.

Plamenci, ognjene ptice 

Nam so bolj poznani kot flamingi, ime pa so dobili po barvi perja, ki je stare Špance in Portugalce spominjala na barvo ognja.

Nenavaden oblak nenadoma prekrije nebo. Ogromna jata ptic s podolgovatimi ozkimi vratovi in izjemno dolgimi nogami se elegantno spusti proti plitvinam.

Pokrajino prekrije ognjena preproga stotisoče plamencev, ki so se prišli družit, prehranjevat in parit.
 

Kako so dobili ime?

Plamenci, nam bolj poznani pod imenom flamingi, so dobili ime po barvi perja, ki je stare Špance in Portugalce spominjala na barvo ognja. Ognjeni vtis je bil tako mogočen ravno zaradi številnosti teh ptic: v nekaterih afriških predelih se jih lahko zbere tudi milijon. Družno se sprehajajo in s kljunom precejajo vodo, kjer živijo rakci in alge, njihova najljubša hrana.
 

Zakaj so obarvani rožnato?

Hrana je tudi vzrok za njihovo čudovito rožnato perje s pridihom oranžne. Peresa se obarvajo z barvili (karotenoidi), ki jih proizvajajo mikroskopske alge. Plamenci, ki se prehranjujejo z algami, barvila dobijo neposredno od njih. Lahko pa je prehranjevalna veriga nekoliko daljša in alge najprej pojedo rakci, ki se zato sami oranžno obarvajo, kasneje pa se barva prenese še na plamence, ki jejo rakce.

Kako močno so plamenci obarvani, je odvisno predvsem od tega, kakšna hrana jim je na voljo in koliko te hrane pojejo. Različne alge imajo namreč različne količine barvil. 
 

Hoja po blatu

Poleg barve imajo plamenci še nekaj posebnosti. Izredno dolge noge, ki so glede na velikost telesa najdaljše med pticami, jim pomagajo, da brodijo po vodi, kjer nabirajo hrano.

Med prsti imajo plavalno kožico, ki jim pomaga, da se ne pogrezajo v spolzko blato, obenem pa z brodenjem dvigujejo z dna alge in manjše živali, s katerimi se prehranjujejo.
 

Kljun kot cedilo

Plamenci imajo zelo značilen kljun, ki jim omogoča precejanje vode. Ostro je ukrivljen navzdol, tako da deluje kot nekakšna zajemalka, ko ptica spusti glavo v vodo. Po robu kljuna so na posebnih ploščicah dlačice, ki kot sito ujamejo majhne rakce in alge, medtem ko se voda precedi nazaj ven, podobno kot pri vosatih kitih.

Zgornja polovica kljuna je ožja, tako da lepo sede v spodnjo in omogoči, da voda zlahka odteče. Za lažje precejanje lahko plamenci premikajo tudi zgornjo čeljust. Pri prečrpavanju vode si pomagajo z jezikom.
 

Dolge noge in vrat

Plamenci imajo izredno dolg in ozek vrat, ki ga med letom iztegnejo daleč naprej, tako da jih ni težko prepoznati. Ko počivajo, stojijo na eni nogi, prožen vrat pa jim omogoča, da lahko glavo položijo na hrbet. Ni povsem jasno, zakaj sploh stojijo na eni nogi, a v hladnejših predelih jim to gotovo pomaga, da izgubljajo manj toplote skozi noge in stopala, ko stojijo v mrzli vodi.
 

Skupinski ples

V času parjenja se velike jate razdelijo na manjše skupine po 5 do 15 ptic. Vse ptice v skupini se istočasno lotijo paritvenega plesa, ki navadno ni namenjen samo njihovemu partnerju, ampak skupini na splošno. Gruče plesočih plamencev se zavzeto gibljejo med veliko množico in so vsekakor zanimiv pogled.

Tako najdejo partnerja tudi tisti, ki še niso imeli para. Par plamencev zelo zavzeto brani gnezdo, ki ga naredi v blatu in je nekakšen kup blata, peska, slame in perja z vdolbino na sredi.
 

Jaslice

Mladički so na začetku sivo beli in puhasti. Značilno barvo pridobijo šele s prehrano. Starši skrbijo za mladiče okoli dva tedna, nato pa mladiči začnejo živeti skupaj v veliki skupini, nekakšnih jaslicah.

Ali veš?
V živalskih vrtovih, kjer plamenci nimajo na voljo svoje naravne prehrane, jim v hrano dodajajo rastlinska barvila, drugače bi postali sivo beli.

Članek je bil objavljen v reviji Moj planet

Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >

Moj planet

Naročniki na dom prejmete 15% popusta in brezplačno kodo za celoleten dostop do izbranih nalog na interaktivnem portalu Učimse.com.

Menu