Kakovostne zvočnice in e-knjige na: logo

Kakovostne zvočnice in e-knjige na: logo

Najpogostejše težave z vidom in očmi v otroškem obdobju

Najpogostejše težave z vidom in očmi v otroškem obdobju

Oči so čutilo, s katerim zdrav človek sprejme največ informacij o svetu okrog sebe, in so kot take izjemnega pomena za zdrav psiho-fizični razvoj otroka.

So kot nekakšne antene, ki nam po kompleksni obdelavi vidnih dražljajev v možganih omogočajo vid. Vidi že zdrav novorojenček, najpozneje do starosti šestih tednov pa že prepozna materin obraz, se ji smiselno nasmehne, spremlja večje predmete in se ozre za lučko.

Razvoj vida se nadaljuje v predšolskem obdobju, tako imenovano zorenje vidne poti, ki vključuje predvsem znotrajmožganske povezave, pa se nadaljuje še globoko v šolsko obdobje, celo tja do 16. leta. V prispevku se bomo dotaknili nekaterih najpogostejših težav z vidom in očmi v otroškem obdobju, zaradi katerih starši iščejo pomoč pri pediatričnem oftalmologu (oftalmolog = očesni zdravnik).

Najpogostejši razlog za omenjene težave je zožitev ali zapora solznih poti. V času otrokovega razvoja v maternici povezava med očesom in noskom še ni vzpostavljena, kmalu po rojstvu pa se pri večini vzpostavi in solze tečejo skozi solzni luknjici v robovih vek in skozi solzni kanalček v nos.

Pri približno 5 % novorojenčkov pa se po rojstvu povezava ne vzpostavi, zato se otroku oko solzi, pogosto je vneto, prisoten je izcedek, stanje se poslabša, kadar ima zamašen nos. Pri 98 % otrok s tako imenovano stenozo solzevoda se stanje do 1. leta starosti spontano popravi. Pomembno je le, da starši redno (ob vsakem previjanju) izvajajo masažo solznega mešička, ki je na vsaki strani otrokovega nosnega korena.

S pritiskanjem na predel kože nad solznim mešičkom namreč v solznem aparatu vzpostavimo nadtlak, ki prepreči zastajanje tekočine v solznem mešičku in s tem pojav vnetja. Obenem pa potisne tekočino (solze) proti nosni odprtinici, ki se tako sčasoma odpre in omogoči prost odtok solz.

Poleg redne masaže je zelo pomembno tudi redno spiranje prizadetega očesa (navadno je težava enostranska) s fiziološko raztopino in čiščenje nosu, saj oba omenjena ukrepa pomagata odstranjevati izločke, ki zapirajo solzam prost prehod. V zelo redkih primerih je treba prebrizgavati solzevode in opraviti kirurški poseg za vzpostavitev solzne poti. Svetujem, da se starši v primeru stalnega solzenja, ponavljajočih se vnetij kljub rednemu in temeljitemu izvajanju masaže in čiščenju nosu v prvih 12 mesecih obrnejo na oftalmologa.

V Evropi in ZDA je alergičnih približno 20 % prebivalcev, od katerih ima približno polovica očesne težave, povezane z alergijo. Pri otrocih je očesna alergija pogosto povezana z astmo, alergijskim rinitisom in atopičnim dermatitisom. Najpogosteje so otrokove oči izrazito pordele, močno je izražena srbečica, težave so lahko sezonske (v času pojava določenega alergena) ali pa trajajo celo leto.

V Evropi in ZDA je alergičnih približno 20 % prebivalcev, od katerih ima približno polovica očesne težave.

Ker nam otrok pogosto težav ne zna opisati, moramo na očesno alergijo pomisliti tudi, kadar navaja pekoč občutek v očeh, kadar ga izrazito moti svetloba, si mane oči, pretirano mežika ali razvije tiku podobne bizarne očesne gibe itd. Kadar pri otroku posumimo na alergijsko bolezen oči, je zelo važno, da poskušamo ugotoviti vzrok, smiseln je tudi pregled pri pediatru alergologu.

Obstajajo številna zdravila za zdravljenje očesne alergije, večinoma v obliki očesnih kapljic. Najosnovnejše pa je izogibanje alergenu, temeljito odstranjevanje alergena s površine obraza (npr. takojšnje prhanje po prihodu domov v času cvetenja rastline, ki otroku povzroča alergijo) in uporaba splošnih zaviralcev alergijskega odziva v obliki sirupa (kar izrazito zmanjša občutek srbenja oči) in očesnih kapljic.

Vsekakor moramo očesno alergijo pri otroku jemati resno, saj lahko povzroči trajne spremembe na očesni površini in tako vpliva na vid.

Kratkovidnost je težava otrok modernega sveta. Ponekod v Aziji je kratkovidnih že več kot 90 % otrok do dopolnjenega 15. leta starosti. Na drugi strani je kratkovidnost med aboridžinskimi otroki velika redkost.

Pri nas problematika še ni tako pereča kot v Aziji, se pa povečuje delež otrok v prvih razredih osnovne šole, ki so že kratkovidni. Vzroke za to velja med drugim iskati v načinu življenja, ki ga živimo danes – otroci večino dneva preživijo v zaprtih prostorih, uporabljajo elektronske naprave in se precej manj prosto gibljejo v naravi, kot so se prejšnje generacije.

Sprva se težave pogosto kažejo kot težje prilagajanje različnim delovnim razdaljam (npr. prepisovanje s table traja dlje, ker šolar težje izostri sliko na daleč, in ker je slika v zvezku motna, je spet potreben čas, da se izostri). V takih primerih govorimo o t. i. krču akomodacije. Kriva je dolgotrajna enaka (najpogosteje bližinska) delovna razdalja, otrok npr. dlje časa uporablja telefon ali elektronsko tablico, nato pa ne more izostriti slike na daleč.

Tudi pri nas se pa povečuje delež otrok v prvih razredih osnovne šole, ki so že kratkovidni.

Preden takšnemu otroku predpišemo očala za daljavo, je pomembno, da redno izvaja t. i. vaje sproščanja pogleda. Ena izmed uporabnih vaj je t. i. »20-20-20«: na vsakih 20 minut bližinskega dela naj se za 20 sekund zazre vsaj 20 metrov daleč. Predvsem za mlajšega šolarja je smiselna tudi sprememba življenjskih navad – če na elektronskih medijih preživi 1 uro dnevno naj dvakrat toliko časa preživi zunaj oz. naj prosti čas ne vključuje dodatnega dela na kratko delovno razdaljo, tj. 30 cm.

Kadar otroku vidna ostrina na daleč toliko pade, da tudi po sproščanju pogleda ne vidi na tablo, mu predpišemo očala s korekcijo za daljavo, vaje sproščanja pogleda med daljšimi obdobji bližinskega dela (branje, učenje, elektronske naprave) pa naj kljub temu redno izvaja.

Menu