Unovčite BON21 za knjižna darila v trgovinah Mladinske knjige

Unovčite BON21 za knjižna darila v trgovinah Mladinske knjige

Roboti – izziv 21. stoletja

Roboti – izziv 21. stoletja 

Revolucionarne zamisli sprva pogosto naletijo na smeh, celo neodobravanje, čez čas pa se pogosto zdijo samoumevne. Tako je tudi z roboti.

Misel na robote danes ni več smešna – nasprotno, dobro je treba razmisliti o njihovem vključevanju v naš vsakdanjik, pri tem pa razrešiti kar nekaj vprašanj.  

Roboti so v rabi že v različnih vejah industrije, vojske in zdravstva, zdaj pa prihajajo na trg že tudi prvi družabni roboti. Tem bodo sledili osebni roboti za domačo rabo, ki naj bi bili naši pomočniki, družabniki in sogovorniki. Hkrati z njihovim prodorom pa se pojavljajo številne dileme.
 

Ali nas je robotov lahko strah?

Na vprašanje, ali bodo roboti lahko razvili zmožnosti v smeri prave inteligence, za zdaj ne more odgovoriti nihče. Znanstveniki mirijo, kajti – čeprav zmore robot računati veliko bolje od nas in ima zmožnosti, ki jih mi ne bomo imeli nikoli – lahko recimo sliši ultrazvoke in infrazvoke, pa tudi sicer sliši bolje od ostarelega človeka – ne bo nikoli poznal okusa jabolka, nikoli si ga ne bo zaželel obrati, kaj šele pojesti ... razen če bi oponašal človeka.

Robote, obdarjene s splošno inteligenco, torej lahko vidimo le v znanstvenofantastičnih filmih. 

Ta hip stroji torej še ne morejo tekmovati s človekom. Kot rečeno, se lahko naučijo govoriti in simulirati čustva, ne premorejo pa lastnih vzgibov in zavesti kot človek. 
 

Roboti – terapevtski pomočniki

Zahodna civilizacija se spopada z velikim problemom staranja prebivalstva, s čimer se bo povečalo tudi breme degenerativnih bolezni. Zdravstvo je prav gotovo področje, na katerem se obeta hiter razvoj robotskih pomočnikov, ki bodo lahko prispevali k oskrbi ljudi na domu, v domu ostarelih, v bolnišnici. Z njihovo pomočjo bodo lahko zdravniki zbirali podatke 24 ur na dan, kar bo prineslo tudi nove oblike medicinske prakse.

Terapevtski tjulenj

Terapevtski robotski tjulenj je zmožen interakcije s človekom. 

Terapevtskega robotskega tjulnja so razvili leta 1993 na Japonskem za potrebe ljudi, ki trpijo za Alzheimerjevo boleznijo in podobnimi težavami. Opravlja vlogo hišnega ljubljenčka, saj se odziva na dotik, na toploto in na glas, podobno kot pes ali maček. Naprodaj je za približno 5000 evrov. Danes deluje tri tisoč robotov te vrste, ki pomagajo stanovalcem in bolnikom različnih zdravstvenih ustanov v tridesetih državah po svetu.
 

Izzivi, dileme jutrišnjega dne – nadzor nad človekom   

Poleg vseh pozitivnih pridobitev pa integriranje robotov v naše življenje odpira tudi veliko etičnih in moralnih vprašanj. Roboti, navzoči na vsakem koraku našega življenja, bi lahko še zaostrili že obstoječi nadzor, ki ga omogočajo svetovni splet in naši prenosni telefoni.

Izziv je torej, kako ustvariti stroj, ki bo za naše dobro spoštoval človeške vrednote.

Nujno je torej izoblikovati jasna pravila vedenja, ki naj bi jih kodirali v robota, in uvesti pripomočke za preverjanje, ali robot spoštuje pravila. 

Isaac Asimov, popularizator znanosti in pisec znanstvene fantastike, je na nekem mestu zapisal: »Stroji se potrudijo po svojih najboljših močeh. To pa je tudi vse. Kadar smo v škripcih, mora človek preseči svoje najboljše moči, sicer je po njem.«

Velike korporacije kažejo za robote veliko zanimanje. Podjetje Google je leta 2013 porabilo na stotine milijonov dolarjev za ustanovitev družbe Calico, biotehnološkega središča za boj proti boleznim in staranju. Namen tega podjetja, ki domuje v tajnem kompleksu Google X Lab, naj bi bil predvsem boj proti posledicam staranja in spremljajočim boleznim.
 

Roboti: danes in jutri

Razjasniti je treba tudi vprašanje: Kakšna bo tehnološka prihodnost robotov in umetne inteligence? Kje so njene meje? Razvijajo se že tudi robotski nadomestki telesa, kot so proteze, možganski vsadki in podobno.

Primer: neko dekle je po možganski kapi ohromelo in izgubilo dar govora. Dvanajst let pozneje po zaslugi možganskega vsadka lahko pije iz steklenice, pri čemer ji pomaga robotska roka, ki jo dekle nadzoruje zgolj z mislimi.

Tovrstna vprašanja so aktualna že zdaj, ko gre za rabo robotov spremljevalcev v bolnišnicah, samovozne avtomobile, virtualne pomočnike ali drone. Toda kdo bo recimo odgovoren, če se zgodi nesreča samovoznega avtomobila? 

»Eno je gotovo,« je povedal Asimov: »Roboti spreminjajo svet in nas vodijo v prihodnost, ki je ne moremo jasno predvideti.« Naša naloga pa je, da jasno določimo pravila njihovega delovanja in nadzorujemo njihov razvoj in vključevanje v družbo.   

Še več lahko preberete v knjigi O robotih in ljudeh. Njena avtorica Laurence Devillers je profesorica umetne inteligence in etike na pariški Sorboni, vodja ekipe raziskav računalniške znanosti Nacionalnega centra inženirskih ved in vodja raziskave na Inštitutu za digitalno družbo in »interakcijo robotov« v Parizu.

O robotih in ljudeh
O robotih in ljudeh
Laurence Devillers

Menu