Izšla je knjiga Stati inu obstati

Na predstavitvi knjige, ki je bila v sredo, 15. decembra, v prostorih SAZU, je urednik Cankarjeve založbe Aljoša Harlamov, ki je vodil pogovor z avtorjem, dejal, da imata Mladinska knjiga in Cankarjeva založba dolgo in bogato tradicijo bibliofilskih, zbirateljskih izdaj, ki jo je v letu, ko praznujemo 30. obletnico samostojne države, dopolnila še knjiga vseh knjig, Stati inu obstati, knjiga o prvih petdesetih knjigah slovenskega jezika, o začetkih slovenščine kot jezika, o času, ko se je za nas kot narod vse začelo.

Na vprašanje, zakaj je Stati inu obstati tako pomembna in prelomna, je urednik odgovoril: »Med drugim zato, ker ovrže splošno prepričanje, da so začetki slovenščine nekakšno otroštvo našega jezika, da sta bila, na primer, Katekizem in Abecednik napisana v neki preprostejši, otroški različici današnjega jezika, kar ne drži. Slovenščina, v kateri so pisali protestantski pisci 16. stoletja, je kompleksen in estetsko izdelan jezik. Med prvimi 50 slovenskimi knjigami, ki jih v Stati inu obstati predstavljamo, so namreč tudi izjemna teološka besedila, kot je Katekizem, in pa knjiga vseh knjig, Biblija. Biblije ne bi bilo mogoče prevesti v slovenščino, če bi bila slovenščina 16. stoletja jezik kmetov in hlapcev,  kot so nas učili ‒ v resnici je bila visoko izdelan jezik izobraženih meščanov in kultiviranih ljudi.«

Avtor dr. Kozma Ahačič je opozoril, da se govor o 16. stoletju na Slovenskem večinoma osredinja samo na Primoža Trubarja, in izrazil upanje, da bo ta monografija prispevala tudi k temu, da se zavemo velike vloge vseh drugih: »Pa s tem niti ne mislim samo Jurija Dalmatina, Adama Bohoriča in Sebastijana Krelja. Imen je veliko: od Janža Znojilška, Janža Tulščaka, Jurija Juričiča do še manj znanih, a nič manj zanimivih.«

V nadaljevanju je dr. Aljoša Harlamov pojasnil, da Stati inu obstati ni bibliofilska izdaja le zaradi prestižne izdelave, monumentalnega videza in količine truda in skrbi, ki sta bila vložena vanjo, temveč tudi s tematskega vidika, saj gre za knjigo, »ki govori o drugih knjigah in ki o njih govori z ljubeznijo«.
»V Stati inu obstati so predstavljene knjige, o katerih nas učijo v šoli in za katere si radi mislimo, da vemo vse o njih, v resnici pa vemo zelo malo. Tudi avtor Kozma Ahačič je v procesu nastajanja knjige odkril marsikaj novega, česar do tedaj ni vedel,« je pojasnil Harlamov in dodal, da je dr. Ahačič v okviru raziskovanja za Stati inu obstati odkril še nepoznane izvode nekaterih knjig, ki so doslej obstajale le v dveh ali treh izvodih, zdaj pa je naša nacionalna zakladnica bogatejša še za tretjega ali četrtega.
»Ravno v tem je pomen velikih knjižnih projektov,« je dejal Ahačič. »Brez poguma Cankarjeve založbe teh odkritij verjetno še kar nekaj časa ne bi bilo. Vsak, ki bo investiral v to knjigo, bo lahko imel upravičeno občutek, da je nekaj vložil tudi v poznavanje naše literarne, jezikovne in kulturne zgodovine. Pa tega ne govorim, ker bi imel sam kaj od tega, koliko izvodov bo prodanih. Toliko protestantskega duha sem se že nalezel, da imam preprosto rad pogumne knjižne projekte. In ja – našel sem prek deset doslej nepoznanih izvodov, ki so čakali v knjižnicah po Evropi.«
Med odkritimi dragocenostmi so dva izvoda Trubarjevega Tiga evangelija svetiga Matevža iz leta 1555, tretje slovenske knjige, in en izvod Postile slovenske Sebastijana Krelja iz leta 1567, ki je bila doslej znana samo v dveh izvodih. Pravo navdušenje je denimo vzbudil novi izvod prve v Ljubljani tiskane knjige, Jezusa Siraha Jurija Dalmatina iz leta 1575 (prej sta bila znana dva izvoda), najden v Darmstadtu.