Revija Gea
Izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za radovedne bralce vseh starosti in za vso družino.
Gea spodbuja vseživljenjsko radovednost
| Starost: | Za vso družino od starejših osnovnošolcev naprej |
| Obseg: | 76 strani |
| Izhaja: | Vsako prvo sredo v mesecu |
| Edicije: | Na leto izide 12 številk |
| Izdajatelj: | Mladinska knjiga Založba d.d. |
Aktualno in globalno
Prinaša aktualne naravoslovne in družboslovne teme z vsega sveta.
Razumljivo in tehtno
Poljudno predstavlja znanost in tehnologijo, tudi v intervjujih s slovenskimi znanstevniki.
Idealna za popotnike
Ponuja ideje za družinske izlete in potovanja, odlične potopise ter intervjuje.
Avtorsko in strokovno
Vrhunski avtorji z različnih področij pritegnejo bralce različnih starosti.
Revijo Gea bere cela družina
Vir informacij za mlade
Gea je polna raznolikih in preverjenih informacij ter odličnega slikovnega gradiva.
Podarite si zakladnico zgodb
Ko se življenje umiri in imamo končno čas zase, je Gea zakladnica zgodb o svetu, življenju, naravi in nas sami.
Vir navdiha za popotnike
V reviji Gea so objavljeni vrhunski potopisi, v njej najdete poglobljene predstavitve najrazličnejših kotičkov sveta.
V majski številki ne spreglejte
Tiha srečanja v naravi
Fotografiranje ptic v naravi je ena najzahtevnejših, a hkrati najbolj poglobljenih oblik naravoslovne fotografije, je preplet znanja, potrpežljivosti in odgovornosti. ujeti trenutek ptičjega življenja, ve, da je v resnici veliko več kot to. To ni le hobi in lovljenje podob. Je način, kako se človek umiri, kako se vrne k sebi in se znova poveže z življenjem, ki ga v vsakdanjem vrvežu pogosto spregledamo.
Kje se na Zemlji shranjuje ogljik?
Ogljik je eden ključnih elementov za življenje na Zemlji. Najdemo ga v vseh organskih spojinah, ki predstavljajo približno 18 odstotkov snovi v živih organizmih. Na našem planetu ga je največ shranjenega v kamninah; ocenjuje se, da ga je približno 65.500 milijard ton. Preostali ogljik kroži med oceani, atmosfero, živimi organizmi, tlemi in fosilnimi gorivi.
Roboti za volanom
Od prve smrtne nesreče, v katero je bil vpleten samovozeči avto, do milijonov voženj takšnih vozil na teden je minilo osem let. V tem času je industrija samovozečih avtomobilov preoblikovala znanstveno fantastiko v vsakdanjo resničnost nekaterih razvitejših mest. Kljub temu ostaja pot do popolne avtonomije vozil brez voznikov še naprej trnova.
Pot do prave varnosti
Iz kolumne dr. Lučke Kajfež Bogataj: »Preprosta resnica je, da so naložbe v planet pomembnejše od orožja. Prehod od militarizirane varnosti k trajnostni varnosti ni le etična izbira, temveč pragmatična nujnost.«
Slovenija pod površjem
Pod našimi nogami se razprostira skrivnosten svet, osupljive, v gosto temo potopljene pokrajine, nad katerimi hodimo vsak dan, ne da bi se jih zares zavedali. Svet, v katerega vstopijo le redki, imenitno osvetli monografija Slovenija pod površjem, iz katere v Gei objavljamo odlomek.
»Javno materinstvo« v službi države
Dr. Robert Devetak, tokratni intervjuvanec, se raziskovalno posveča predvsem zgodovini slovensko-italijanskega obmejnega prostora v obdobju od 19. stoletja do sodobnosti. Glavne tematike, ki jih obravnava, so povezane s socialno in gospodarsko zgodovino, zgodovino žensk in nacionalizmom na prehodu v 20. stoletje.
Rešitev je odgovorni turizem
V sodobnosti potujemo veliko hitreje in veliko bolj množično kot nekoč, turizem je ena največjih globalnih industrij. V času podnebnih sprememb in porasta množičnega turizma zato premislek o okoljskem in družbenem odtisu naših potovanj zahteva posebno pozornost. Trajnostni odgovor, ki zmanjšuje negativne okoljske in družbene vplive množičnega turizma, ponuja odgovorni turizem, ki temelji na spoštovanju in varovanju narave ter zavzemanju za socialno pravičnost.
Ko ti življenje ponudi limone, se zabavaj!
Limone iz Mentona niso ravno običajne limone. Od »navadnih« se razlikujejo po svoji obliki – ta je bolj eliptična –, izraziti rumeni barvi, velikosti, debelejšem olupku ter izrazitem vonju in okusu. A na festival v Mentonu, ki promovira najbolj znan citrus Azurne obale in ga prirejajo že od leta 1934, svojih znamenitih skulptur ne gradijo iz mentonskih limon. Te so za takšen namen čisto preveč imenitne.
Kraj, kjer te pogled sreča
Indija zahteva čas. A tega se človek zave šele na koncu potovanja, ko spozna, da je en mesec komaj dovolj za – začetek poti. Da je bil Puttaparthi izhodiščna točka moje poti, ni naključje. Tam namreč prebiva Ana Konjar Sarasvati, ženska, ki je Indijo izbrala za svoj drugi dom. Njena ljubezen do te dežele je bila zame dodatna spodbuda: če nekdo tudi še po treh desetletjih govori o njej z iskrenim žarom, mora v tem že biti nekaj.
Vodna simfonija istrskega krasa, #47/100
Ko se na praznično jutro pripeljemo v Buzet, ja na izhodišču Poti sedmih slapov en sam avto. Medtem ko se pripravljamo na odhod, se pripeljeta še dva pasja sprehajalca, domačina. »Bravo mi,«, glasno izrečem čestitke upajoč, da nam je vsaj za začetek uspelo prehiteti številne pohodnike, ki se zadnja leta zlasti v poletni sezoni zgrinjajo v dolino Mirne in sotesko Drage.
Gorniške vasi
Že delate načrte za prihajajoče počitniške mesece? Če ste ljubitelji idiličnih alpskih vasic, kjer se čas ustavi, vas bo zagotovo navdušila katera od tistih, ki so združene pod iniciativo Gorniške vasi. Te so v svojih regijah pravi alpinistični pionirji in imajo zelo veliko vrednost v pomenu kulturne identitete. Gre za še živo zavest o potrebi po harmoniji med naravo in človekom, pri čemer človek spoštuje naravne meje.
