Poletno branje za knjižne sladokusce

Prestolnica, Robert Menasse

Roman Prestolnica avstrijskega pisatelja Roberta Menasseja na satiričen in igriv način razgrinja delovanje bruseljske birokracije. V angleškem prevodu je izšel ravno med brexitom in – zanimivo – za svojega so ga vzeli tako nasprotniki britanskega izstopa, ki v romanu vidijo spomenik ideji Evropske unije, kot podporniki, ki so mnenja, da roman nakazuje, da za EU ni (več) pravega upanja. Zdaj ga v odličnem prevodu Tanje Petrič lahko beremo tudi v slovenskem jeziku.

Menasse v romanu ponuja prerez bruseljskega življa, v središče pa postavi uradnike. Ti skušajo ob jubileju preobrniti negativno javno mnenje o Evropski komisiji, pri tem pa se ne zmorejo zediniti, ali je temelj EU res protinacionalistična ideja kot opomin izkušnje Auschwitza. Medtem največji umi razpravljajo o ekonomski prihodnosti Evropske unije, dinamiko zgodbe pa dopolnjujejo še prašičerejci, ki iščejo skupno strategijo prodora na Kitajsko … Pripovedi so med sabo vrhunsko prepletene in razkrivajo absurdnosti obširnega birokratskega aparata in grožnje njegovega razpada. 

Robert Menasse (1954) je avstrijski pisatelj in esejist, ki je za svoje literarno delo prejel številne nagrade, za Prestolnico pa leta 2017 tudi nemško književno nagrado. To je po Izgonu iz pekla (Moderni klasiki, 2012) šele njegov drugi roman, preveden v slovenščino.

Zlagano življenje odraslih, Elena Ferrante

»Anonimnost mi omogoča popolno ustvarjalno svobodo, posebno zato, ker moje knjige drezajo v še žive rane,« je zapisala italijanska pisateljica, ki je pod vzdevkom Elena Ferrante postala globalni fenomen. Val ferrantomanije ni zaobšel niti naših literarnih sladokuscev, ki so po navdušenju nad prvim v slovenščino prevedenim romanom Dnevi zavrženosti in nato Neapeljskim ciklom nestrpno pričakovali njen novi roman Zlagano življenje odraslih.

Ferrantejeva dogajanje v svojih romanih najpogosteje postavi v temperamentni Neapelj – mesto z dvema obrazoma, ki očitno izvablja najgloblja in najmočnejša čustva junakov. V romanu Zlagano življenje odraslih, ki ga je prevedla Daša Perme Jurjavčič, nas z očmi najstnice Giovane vodi na dve strani mesta – siromašno in umazano ter bogato, navzven brezhibno … Toda ali lahko gmotne razlike enačimo z razlikami v čustvovanju in vrednotah bogatih in revnih ljudi? Giovanin značaj se temeljito spremeni po eni sami očetovi nepremišljeni izjavi, ki ji odpre oči tudi za vse tisto, česar do tedaj v svoji otroški naivnosti ni videla – za laži in dvoličnost odraslih.

Pet za kvartet, Milan Dekleva

Roman Pet za kvartet Milana Dekleve nas še bolj kot v glasbene vode potegne v vrtinec razgretih čustev osrednjih literarnih junakov – članov godalnega kvarteta. Dve ženski in trije moški se na pust novembrski dan pojavljajo v nepričakovanih trenutkih in na neprimernih mestih, tako da se čakanje na obetaven koncert v Slovenski filharmoniji postopoma spreminja v kakofonično in kaotično skladbo. Osnovni fizikalni zakoni še veljajo, vse drugo pa postaja vprašljivo: gre za splet razgretih čustev in glav, utvar ali sanjarij? Ali morda poskus obvladovanja sveta, kjer je nered ustvarjalnejši od pametnih nadzornikov? Roman po svoje odgovarja na (vsaj) dve težki vprašanji: Koliko ljubezenskih trikotnikov je mogoče začrtati med petimi člani kvarteta, če sta med njimi dve ženski in trije moški? Kako pravično voditi proces v svetu, »kjer so še sodniki in rablji iluzija«?

Milan Dekleva (1946) je za svoje romane, zbirke kratke proze, knjige esejev in številne pesniške zbirke prejel več nagrad. Veliko je pisal za gledališče, televizijo in glasbene odre. Je tudi avtor vrste pesniških, pripovednih in gledaliških del za otroke ter odličen   prevajalec.

Skupinska slika (folklora), Janez Ramoveš

»Uporaba narečja sproža precej frustracij. Če kdo govori drugače, je hitro deležen vsaj tihega posmeha, če že ne odkrite sovražnosti, zato se večina hitro zateče v neki splošno razumljiv pogovorni jezik.« - Janez Ramoveš

Janez Ramoveš je tudi svojo sedmo pesniško zbirko Skupinska slika (Folklora) napisal v poljanskem narečju. Zbirka, v kateri poglablja svojo prepoznavno poetiko, je »rokenrol«: polna obešenjaškega humorja, nevsiljivih lepot, človeške zagamanosti in grehov, spominov in impresij iz narave. Morda pa je življenje prikazano v nekoliko svetlejših odtenkih ali vsaj notah bolj nostalgične, mehke žalosti: usmerjeno bolj navznoter, v notranji mir, navzven pa v tihožitja predmetov, portrete ljudi in živali, kontemplacije o svetu in vsem.

Janez Ramoveš (1965) je pesnik, glasbenik, član zasedbe Uršula Ramoveš in fantje iz Jazbecove grape. Za pesniško zbirko Skuz oken strejlam kurente je leta 2012 prejel Jenkovo nagrado. Živi in ustvarja v Suši v Poljanski dolini.

Človeško srce je kakor nebo, Josip Jurčič

Misli Josipa Jurčiča iz njegovih leposlovnih in drugih spisov

V letu, ko se spominjamo 140. obletnice smrti velikega slovenskega ustvarjalca Josipa Jurčiča (1844–1881), je izšla knjiga Človeško srce je kakor nebo, ki prinaša njegove izbrane misli. Knjigo je zasnovala Marjeta Zorec. 

Josip Jurčič je bil prvi veliki slovenski pripovednik ter avtor prvega slovenskega romana in tragedije. Bil je tudi drugi slovenski poklicni novinar, deset let (1871–1881) je urejal prvi slovenski dnevnik Slovenski narod. Ob svojem delu je snoval tudi slovenski literarni program, kot mladoslovenec je poudarjal pomembnost slovenskega jezika, nujnost osamosvojitve Slovencev in podpiral narodno literaturo.

Govorci na predstavitvi knjig:

• Milan Dekleva, pisatelj in pesnik
• Tanja Petrič, prevajalka
• Daša Perme Jurjavčič, prevajalka
• Dr. Aljoša Harlamov, glavni urednik Cankarjeve založbe