Nova pesniška zbirka Saše Pavček in novosti v zbirki Kondor

Pri Mladinski knjigi je pred kratkim izšla pesniška zbirka Zastali čas Saše Pavček. Zbirko Kondor pa so obogatila tri nova dela: antologija najkrajše slovenske pripovedi Na balkon visoke hiše, ki jo je zasnovala in uredila Alojzija Zupan Sosič, nov prevod pesnitve Pesem o sebi Walta Whitmana ter Tri novele Hermana Melvilleja.

Zastali čas, Saša Pavček

Stiskam se
v korzet besed,
srce mi pobegne
v pesem.

Zastali čas je druga pesniška zbirka Saše Pavček. V njej je svojo pozornost ter pesniško in človeško občutljivost namenila svojim dragim, ki jih ni več: očetu, mami, bratu, nonu, noni, prababici, teti, igralskim kolegom …  

Pesmi, ki jih v celoto povezujejo subtilne ilustracije Mateje Kavčič, so hkrati ljubeči obredi spominjanja in poslavljanja. Ob tem se pesnica ves čas trpko sprašuje tudi o svojem življenju in premišljuje smisel o(b)stajanja in vztrajanja v času, ki tudi zanjo polagoma zastaja. 

Saša Pavček (1960) je dramska in filmska igralka, pesnica, esejistka, dramatičarka in profesorica na Akademiji za gledališče, radio, film in TV. Doslej je odigrala več kot 120 gledaliških, filmskih in televizijskih vlog in zanje prejela številne nagrade, med njimi nagrado Prešernovega sklada (2000), Vesno (2011) in Borštnikov prstan (2017). 

Leta 2005 je objavila knjižni prvenec dram in esejev Na odru zvečer, leta 2010 pa je izšla njena prva pesniška zbirka Obleci me v poljub. Je tudi avtorica pravljice Zakaj je polje jezero (Miš, 2014) in pesnitve Rumi in kapitan (Miš, 2018). 

Ob izidu pesniške zbirke Zastali čas in svetovnem dnevu poezije lepo vabimo na spletni pesniški večer v nedeljo, 21. marca ob 18. uri na Youtube kanalu Mladinske knjige. Saša Pavček bo brala svoje pesmi, zbirko in avtorico bo kratko predstavil vodja leposlovja pri Mladinski knjigi Andrej Ilc.
.

Tri novele, Herman Melville

Herman Melville je bil imeniten pisec kratke proze. Tri novele prinašajo pripovedi, ki bralca tudi danes močno nagovorijo in prepričajo s svojo virtuoznostjo in aktualnostjo. 

V vseh treh pripovedih se osrednji junak ne znajde več v svetu, ki temelji na krivičnih nazorih. Enigmatični pisarniški zanikovalec Bartleby je eden najbolj nenavadnih, a tudi navdihujočih upornikov v zgodovini svetovne književnosti. Benito Cereno se mojstrsko in vizionarsko poloti teme suženjstva, v pozni, nedokončani mojstrovini Billy Budd, mornar pa se Melville spet povrne na morje, in čeprav je nastanek te zgodbe spodbudil konkreten dogodek, se v njenem podpalubju porajajo univerzalna spoznanja o (ne)svobodi in nemoči posameznika v brezdušnem kolesju pravosodnega aparata.
»A čeprav Melville ne premore več optimistične vere v možnost družbenih sprememb, upanje ostaja – in morda je ravno to čar Melvillove kratke proze, ki je aktualna še toliko desetletij po nastanku,« je v spremni besedi zapisala Darja Marinšek.

Herman Melville (1819-1891) je eden najvidnejših predstavnikov ameriške renesanse, literarnega gibanja iz sredine 19. stoletja. Znan je po pustolovskih romanih, predvsem po epski romaneskni pripovedi o kitolovcih Moby Dick.

Pesem o sebi, Walt Whitman

Walt Whitman je z zbirko Travne bilke, svojevrstnim manifestom nove ameriške poezije, leta 1855 šokiral ameriško javnost. Prelomil je s tradicijo in uvedel značilni svobodni verz, ki se je le malo menil za metrične obrazce in druge značilnosti tradicionalne poezije in se posvetil novim, svežim vsebinskim motivom. 

Pesem o sebi, dolga pesnitev v dvainpetdesetih spevih, ki zavzema osrednje mesto v Travnih bilkah, je zdaj v prevodu Mihe Avanza izšla v samostojni knjigi. Pesem o sebi je himnična hvalnica vesoljnemu Človeku, ki tisto božjo iskrico, ki tli v vsakem od nas, razpihuje najprej v plamen, v kres.
»/…/ Whitmanovo slavljenje jaza, njegova sebičnost, če hočete, gre vselej z roko v roki z njegovo solidarnostjo do vseh drugih človeških bitij, do vseh drugih živih bitij in narave same,« je zapisala v spremni besedi Erica Johnson Debeljak. Ta dvojnost je oznanjena v že v uvodnih verzih:

Sebe slavim in pojem o sebi,
in kar sam razmišljam, boš tudi ti razmišljal,
saj vsak atom, ki meni pripada, nedvomno pripada tudi tebi.

Walt Whitman (1819-1892) se je rodil na Long Islandu v ameriški državi New York. Mlada leta je preživel v Brooklynu, kjer je delal kot kurir, tiskarski vajenec, učitelj in novinar. Med državljansko vojno (1861-1865) je bil prostovoljec, delal je kot bolničar, po vojni pa je bil uradnik v Washingtonu. Prva izdaja njegovih Travnih bilk (Leaves of Grass) je bila za tiste čase škandalozna in kritiki so jo raztrgali. Kmalu pa je postala velika uspešnica in ostala ena najodmevnejših pesniških zbirk vseh časov.

Na balkon visoke hiše

Antologija najkrajše slovenske pripovedi
Izbrala in uredila ter spremno besedo 
napisala: Alojzija Zupan Sosič
Uredil: Andrej Ilc
Zbirka: Kondor 

Število strani: 320
Cena: 29,99 EUR

Odkar se ljudje zavedamo sami sebe, radi poslušamo, beremo in ustvarjamo pripovedi. Obsežni projekt Alojzije Zupan Sosič, ki je nastal po pregledu okoli 1000 knjig, prinaša 119 kratkih pripovedi (od pol do treh strani) 102 avtoric oziroma avtorjev. Ker je med nastankom najstarejšega, Trubarjevega besedila in najnovejšo pripovedjo Arjana Pregla iz leta 2017 kar 459 let, je v tej knjigi reprezentativno zajet svojevrsten razvojni lok slovenskega pripovedništva, še bolj pa se zdi pomembna generacijska, pokrajinska, spolna ter žanrska pestrost najrazličnejših pisav. Poleg uveljavljenih izbor prinaša tudi pripovedi avtoric in avtorjev, ki v slovenskem kanonu iz različnih razlogov še niso trdno zasidrani. 

»Če si književnost predstavljamo kot ogromen prostor ali visoko hišo, največkrat celo zavetje pred celotnim življenjem, je kratka pripoved tisti del hiše, ki nudi veliko razgleda in svobode vsem prebivalcem, hkrati pa tudi obiskovalcem. Je balkon, stičišče zunanjega in notranjega, subjektivnega in objektivnega in vsega, kar je v naši domišljiji in si plaho ali pogumno obeta ven … Na njem stojimo tudi takrat, ko čakamo svoje obiskovalce. In prav teh si antologija želi veliko …«  Alojzija Zupan Sosič