Harro in Libertas

Norman Ohler, avtor uspešnice Popolna omama: droge v tretjem rajhu, je tokrat ustvaril literarni portret para Harra in Libertas, pozabljenih idealistov, ki sta kljubovala Hitlerju. Njuna tragična zgodba ponuja edinstven vpogled v svet mladih in liberalno usmerjenih Berlinčanov, katerih življenjski slog je bil vse bolj ogrožen, ko so nacisti zaostrovali oblast.

Nemški novinar in pisatelj Norman Ohler o knjigi Harro in Libertas

Tvegala sta vse in izgubila vse

Kljub temu, da sta navzven ustrezala zahtevam nacistične diktature – Harro Schulze-Boysen je delal v obveščevalni službi ministrstva za letalstvo Reich, njegova žena Libertas Hass-Heye pa je bila družinska prijateljica Hermanna Göringa – sta se skupaj s široko mrežo prijateljev in zaveznikov odločila, da se upreta širjenju nacizma.
Postopoma zraste odporniško omrežje, ki se zoperstavi nasilju nacionalsocialistične države, podpira preganjane Jude in politične nasprotnike, razširja letake in izvede spektakularno akcijo lepljenja letakov. Med več kot sto petdesetimi člani so delavci, uradniki, intelektualci, umetniki, mladi in starejši. Dve petini je žensk, kar je posebnost v nemškem odporu. Obenem imata Libertas in Harro svobodomiseln življenjski slog in ljubezensko zvezo, ki ju nista pripravljena podrediti rigidni nacionalsocialistični morali. 
 

Preberite odlomek

Preberite uvodne strani pretresljive zgodbe o ljubezni in odporništvu.
 

Berlin, mesto za katerega sta se borila

Pri nastajanju te dokumentarne biografije berlinskih upornikov je bil avtorju Normanu Ohlerju v veliko pomoč dostop do arhivskega gradiva, ki ga zgodovinarji še niso obravnavali, vključno z osebno zbirko družine Schulze-Boysen in kopijami ruskih dokumentov v arhivu KGB v Lubyanki. Ti dokumenti so mu omogočili, da ni ustvaril le literarnega portreta uporniškega para, ampak tudi portret Berlina, mesta, za katerega sta se s prijatelji borila in pri tem umrla.
 

»Zgodovina je predragocena, da bi jo prepustili zgodovinarjem«, Norman Ohler

Novinar in pisatelj Norman Ohler je obiskoval hamburško šolo za novinarje ter študiral kulturologijo in filozofijo. Njegov prvenec Količinski stroj (Quotenmaschine) iz leta 1995 velja za prvi roman, objavljen na spletu. Napisal je še dva romana, Sredina (Mitte) in Mesto zlata (Stadt des Goldes), ter nekaj filmskih scenarijev. Po uspešnici Popolna omama, ki odkriva pretresljiva odkritja o zlorabi drog v tretjem rajhu, je avtor nadaljeval z raziskovanjem nacizma.

Izid knjige sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa.