Zamenjave, zamenjave; Imena smrti; Slovar tišine

Vse tri so za slovenski literarni prostor prelomne. Zamenjave, zamenjave, prva prava Debeljakova pesniška knjiga, malo znana izven ozkega pesniškega kroga, je med drugim popolnoma razorožila Tomaža Šalamuna, patriarha slovenske poezije. S samostojnim ponatisom te knjige se popravlja zgodovinska krivica, saj je bila kot posledica težkih in turobnih svinčenih let objavljena v almanahu, skupaj z zbirkami drugih mladih avtorjev. Imena smrti moramo neizpodbitno dojemati kot prvi celosten postmodernistični dokument v slovenski poeziji, kot odziv na razpadli svet, kot zven in petje zgodb v izginjanju, saj je velikih zgodb konec. Izguba temeljev pomeni, da gre tudi pri pisanju sedaj zares. In to je pozicija, ki se ji Debeljak v Slovarju tišine še bolj približa, svojo držo pa še bolj radikalizira, ko v eni pesmi zapiše Dovolj je besed in v drugi nadaljuje Še te so nepotrebne.