Vihra mečev

Je George R. R. Martin resničen? Je lahko epska fantazija še boljša? Da, odgovarjajo oboževalci in kritiki. R. R. Martin si zasluži krono tega žanra, saj je iz nadaljevanja v nadaljevanje njegovo pisanje bolj osupljivo.

Dnevu sta vladala sivina in rezek mraz, psi pa niso zavohali ničesar … S temi besedami vstopamo v tretji del kultne fantazijske serije, ki ga tudi slovenski bralci že nestrpno čakajo.

Pesem ledu in ognja je prikazana skozi oči oseb, ki so včasih oddaljene več sto ali celo tisoče milj. Nekatera poglavja trajajo dan, nekatera samo eno uro; spet druga lahko opisujejo dva tedna, mesec ali polovico leta. S tako zgradbo pripoved ni strogo zaporedna; včasih se pomembne reči dogajajo sočasno, tisoče milj narazen.

Tako prva poglavja Vihre mečev ne sledijo zadnjim poglavjem Spopada kraljev, ampak se z njimi prekrivajo. Zgodba se začne s pregledom nekaterih reči, ki so se dogajale na Pesti prvih mož, v Rečnjavi, Harrendvoru in na Trizobu med bitko Črne vode v Kraljevem pristanku in tik po njej …

To nadaljevanje je tudi najobsežnejše v seriji Pesem ledu in ognja, tako da bo užitek ob branju še posebno dolg. Prepustite se mu.
 

Zgodba

V Zahodnjem se še vedno bije boj za prevlado, zavezništva se sklepajo in razdirajo, spopadom pa ni videti konca. Na Železnem prestolu sedi negotovi vladar Sedmih kraljestev, deček Joffrey, ki je porazil in osramotil svojega najsrditejšega tekmeca, gospoda Stannisa. Severu iz Rečnjave še vedno vlada mladi Robb Stark, prek s krvjo prepojene celine onkraj morja pa si pot utira kraljica v izgnanstvu, Daenerys, gospodarica edinih treh zmajev na svetu. In ko se pripravlja končni spopad, izza meja omikanega sveta na severu privrši vojska barbarskih divježev, ki jih spremljajo horde bajeslovnih Onih – nadnaravna vojska z neustavljivimi oživljenimi trupli. Prihodnost dežele visi na nitki in nihče ne bo predahnil, dokler se nad Sedmimi kraljestvi ne razbesni vihra mečev.