Unovčite bone za knjige, učbenike in delovne zvezke v trgovinah Mladinske knjige

Unovčite bone za knjige, učbenike in delovne zvezke v trgovinah Mladinske knjige

Kako najti mir kadar koli in kjer koli

Meditacija je veliko preprostejša, kot nemara mislite. Dovolite, da vas pouči dvomljivec, ki jo je preizkusil – in vzljubil.

Če bi mi pred nekaj leti rekli, da bom nekega dne postal glasnik dobrobiti meditacije, bi se mi tako zaletelo, da bi izkašljal pivo skozi nos.

Leta 2004 sem v službi doživel napad panike. “V službi” v mojem primeru pomeni pred milijoni ljudi, saj sem v studiu v živo bral poročila v TV-oddaji Dobro jutro, Amerika. Po izpadu na nacionalni televiziji, ki ga je videlo pol države, sem izvedel, da imam nediagnosticirano depresijo. Že mesece sem se zjutraj z veliko muko spravil iz postelje in počutil sem se, kot da imam ves čas malo vročine.

Panični napad me je nazadnje pripeljal do tega, da sem sprejel prakso, ki sem jo vse življenje preziral kot abotno početje. Večino življenja sem meditacijo uvrščal tja nekam k branju aure in poduhovljeni glasbi pevke Enye.

Povrhu sem ugotovil, da je moj dirkajoči um veliko prezaposlen, da bi se bil kadar koli zmožen združiti z vesoljem. Kakor koli že, če bi bil preveč srečen, sem tuhtal, bi verjetno postal popolnoma neučinkovit pri svojem delu, v katerem je vladala huda konkurenca.

Premislil sem si zaradi dveh stvari. Prva je znanost. V zadnjih letih smo priča eksploziji raziskav o učinku meditacije, ki dokazano znižuje krvni tlak, pospešuje okrevanje po sproščanju stresnega hormona kortizola, krepi imunski sistem, upočasnjuje starostno krčenje možganov ter blaži simptome depresije in anksioznosti. Študije kažejo, da meditacija zmanjša nasilje v zaporih, poveča produktivnost na delovnem mestu ter izboljša vedenje in ocene šolarjev.

Toda stvari postanejo še bolj zanimive, ko začneš preučevati nevroznanost. V zadnjih letih so raziskovalci kukali v glave ljudi, ki meditirajo, in ugotovili, da redna meditacija lahko oživi dele možganov, ki so pomembni za samozavedanje, sočutje in trdoživost. Na primer, neka študija, objavljena v reviji Harvard Gazette, je ugotovila, da se je gostota sive možganovine v delu možganov, ki je povezan s stresom, znatno zmanjšala že po osmih tednih meditiranja.

Druga stvar, zaradi katere sem spremenil mnenje o meditaciji, je, da ni nujno, da vključuje veliko “čudnih” reči – česar sem se bal. V nasprotju s splošnim prepričanjem se pri meditaciji ni treba zviti v presto, se pridružiti skupini ali nositi posebne obleke. Beseda meditacija je malo podobna besedi šport; obstaja na stotine različic. V tem članku se bom ukvarjal s podvrsto meditacije, ki se imenuje čuječnostna meditacija; izhaja iz budizma, a ne zahteva, da sprejmete budistično verovanje ali da postanete budist.

Meditirati sem začel počasi, samo pet do deset minut na dan, kar priporočam vsem začetnikom. (Odkrito rečeno, če najdete eno samo minuto dnevno za meditacijo, to lahko štejete kot zmago.)

Dlje ko meditirate, laže postaja, a tudi po več letih meditiranja se včasih še vedno popolnoma izgubim. Navajam naključno izbran primer kramljanja mojega uma med meditacijo:

Vdih.
Izdih.
Mater, kot da bi imel mevlje v riti. Kako je že babica rekla temu v jidišu? Shpilkes. Saj res. 
Besede, ki me vedno spravijo v smeh: mevlje, našpičen.
Čakaj malo, kaj je zdaj to? Zresni se, stari. Lepo dihaj in mir. 
Vdih.
Izdih.
Rad imam: pečene dobrote.
Ne maram: klobukov, prizorov iz sanj, tistega dela tehno pesmi, ko zaigra francoska harmonika.
Stari, daj no!
Vdih.
Izdih.
Vdih.
Možne zaposlitve: papeški nuncij, izrazni plesalec, dvojni šiht na vročem telefonu ...

Vse vam je jasno, kajne?
Da vam bo jasno, kako preprosto je vse skupaj, so tu trije koraki za začetek meditiranja.
 

1. Udobno se usedite. 

Udobno se usedite

Najbolje je, če je hrbtenica ravna, saj to učinkovito preprečuje, da bi med meditacijo zadremali. Če želite prekrižanih nog sedeti na tleh, izvolite. Če ne, se usedite na stol tako kot jaz. Lahko zaprete oči ali pa, če vam je ljubše, jih pustite odprte in se zazrete v neko nevtralno točko na tleh.
 

2. Popolnoma se osredotočite na občutenje diha, ki vstopa v vaše telo in izstopa iz njega.

Izberite točko, kjer je najbolj zaznaven: prsni koš, trebuh ali nosnice. Ne razmišljajte o dihanju; samo občutite telesne zaznave. Laže boste ostali osredotočeni, če boste pri vsakem vdihu in izdihu v mislih rekli “vdih” in “izdih”.

3. Ko se zalotite, da ste v mislih odplavali proč, pospremite svojo pozornost nazaj k dihu.

Tretji korak je ključen. Takoj ko se boste skušali osredotočiti na dihanje, se vam bodo v glavi pojavile najrazličnejše naključne misli, kot so:

    Kaj bo za kosilo? 
    Se moram postriči? 
    Kaj je bil prijazni duhec Casper, preden je umrl?

To je povsem normalno. Trik je v tem, da opazite, kadar odplavate proč, in začnete znova. In znova. In znova. To je kot dvigovanje ročnih uteži za možgane, po drugi strani pa zelo radikalno dejanje: na ta način namreč prekinjate vseživljenjsko navado tavanja po svetu v megli premlevanja preteklosti in zamišljanja prihodnosti, namesto da bi se osredotočili na tisto, kar se dogaja zdaj.

Ljudje sklepajo, da ne bodo mogli meditirati, ker ne morejo nehati razmišljati. Zapomnite si: vaš cilj ni izprazniti um, temveč osredotočiti ga – pa četudi le za nekaj tisočink sekunde – in začeti znova, kadar koli izgubite zbranost. Če se pri meditaciji izgubite in morate začeti od začetka, to ne pomeni, da vam je spodletelo. To pomeni, da ste na poti do uspeha.

Meditiram že osem let in še vedno imam veliko ambicij. A zdaj se pred izzivi ne potim več, nisem živčen in tečen. Meditacija me je naučila razlikovati nekoristno premlevanje od konstruktivne treme, kakor sem to poimenoval.

Naučil sem se, da manj ko se pustiš zapeljati glasu v svoji glavi, več prostora imaš za popolnoma nove misli in občutke. Zdaj veliko bolj uživam tako v svojem delu kot doma z ženo in sinom Alexandrom, ki me prežame s toplino – bodisi mi ponudi košček pičanca ali pa mi briše razmazan mafin z rokava. Veliko manj sem suženj svojih želja in odporov, zaradi česar imam širši pogled na stvari, včasih pa celo začutim globoko, neizrekljivo sproščenost. Skratka, meditacija vam omogoči, da izkoristite tisto, kar leži pod ali nad vašim egom. Morda je to ustvarjalnost. Morda je prirojena modrost. Nekateri temu pravijo srce. Bljak.

Ko ste pripravljeni na naslednji korak
• Štejte vdihe od ena do deset, nato začnite znova. Vdihnite, ena, izdihnite. Vdihnite, dva, izdihnite in tako naprej.
• V mislih izgovarjajte kratek stavek. Nekaterim to pomaga, da ostanejo osredotočeni. Poizkusite s “Samo ta vdih”: ta stavek nas opominja, naj ne začnemo pričakovati naslednjega vdiha ali razmišljati o zadnjem ali si domišljati – na katerega koli od nešteto načinov, ki jih je sposoben izumiti naš um, da bi se moralo dogajati kar koli drugega – “samo ta vdih”. 
• Prikličite si podobo, sliko. Jaz si včasih predstavljam vdih kot nežen val, ki se razliva po obali, pššš, izdih pa kot val, ki se umika, šššš. Naprej in nazaj. Poiščite nekaj, kar vam bo pomagalo.
• Poskusite z vodenimi meditacijami. Nekateri ljudje napačno domnevajo, da so vodene meditacije kot nekakšna pomožna kolesca na kolesu – oblika goljufanja. Ne strinjam se. Človek hitro pozabi navodila, zato je prijazni glas v ušesu lahko v veliko pomoč. Priporočam, da preizkusite vodene in samostojne meditacije in se prepričate, katere vam bolj ustrezajo.

Iz knjige Meditation for Fidgety Skeptics, Dan Harris in Jeff Warren s Carlye Adler, © 2017 Dan Harris. Ponatis z dovoljenjem Janklow & Nesbit Associates. Vse pravice pridržane.
 

Članek je bil objavljen v reviji Reader's Digest

Reader's Digest je najbolj brana revija v Evropi in se ponaša s 100-letno tradicijo. Svoje bralce vsak mesec razveseli z raznolikimi članki z vsega sveta in navdihujočimi zgodbami, ki predstavljajo pozitivno plat življenja. Več o reviji > 

Reader's Digest, september 2021
Reader's Digest Slovenija

Izkoristite 15% popust in številne dodatne ugodnosti ob naročilu revije!

Menu