Dr. Tina Prodnik: Zdravje ni naključje

Danes svetuje, predava in spodbuja celostno razumevanje zdravja, ki vključuje telo, um in zavest. V svoji prvi knjigi Vitalna trdoživost se poglablja v to, kako ohraniti telesno in duševno vitalnost v času, ko nas hitro življenje oddaljuje od lastnega bistva. Tina nam je v pogovoru razkrila, kako nas lahko razumevanje svojega telesa in duha pripelje bližje samim sebi. 
 

Kaj vas je potegnilo na življenjsko pot, ki jo zaznamuje uspešno in prodorno raziskovanje celostnega zdravja?

Ko razmišljam o tem, v bistvu ni ene same stvari. Seveda so razmere, v katerih sem odraščala – kronične bolezni mojih bližnjih in prezgodnja smrt moje mame – močno vplivale na poglobitev moje motivacije in okrepile moj notranji klic k razumevanju zdravja. Sčasoma pa sem spoznala, da je pristop k zdravju nujno celosten in da sem bila na tej poti, na neki način, že od začetka.
 

Kaj točno je naravna in integrativna medicina, s čim se ukvarja? Kaj jo razlikuje od klasične in alternativne medicine?

Naravna in integrativna medicina je znanstveno utemeljen, celosten pristop, ki združuje klinično medicino z načeli zdravega življenjskega sloga. Ne blaži zgolj simptomov, temveč išče in obravnava vzroke neravnovesja ter uporablja najmočnejše vzvode: urejene navade in cirkadiani ritem, prehrano, spanec, regulacijo stresa, gibanje, podporo mikrobiomu, hormonsko ravnovesje ter ciljno, kakovostno nutricevtiko. Je vključujoča in komplementarna: klasične medicine ne zavrača, temveč jo dopolnjuje tam, kjer je to smiselno (diagnostika, akutna stanja, farmakoterapija, kirurgija), s poudarkom na preventivi, personalizaciji in merljivih izidih. »Alternativno« pomeni zgolj drugo možnost; integrativni pristop pa izbere tisto, kar je za posameznika dokazano varno in učinkovito – na fizični, duševni, čustveni in energijski ravni.

Kakšno vlogo ima pri vašem delu inštitut Vibrant Longevity, ki ga vodite?

Inštitut Vibrant Longevity je nastal pred nekaj leti, kot Facebook skupina, dostopna za vsakogar. Tukaj sem nekako začela spet delovati v Sloveniji. To je naš filantropski prostor: izobražujemo se, se motiviramo, se gibamo in drug drugega spodbujamo k spremembam, ki podpirajo zdravje, počutje in osebno zadovoljstvo. Ta del pomoči in sodelovanja ima pri meni zelo pomembno mesto. Pred tremi leti smo temu dodali še podjetje Vibrant Longevity, ki je vzpostavilo urejeno platformo z dostopnimi programi in vsebinami. Danes združujemo izobraževanje, nutricevtiko in podporne tehnologije v celosten, integrativni okvir.
 

Katere so najpogostejše zmote ali predsodki, s katerimi se srečujete pri ljudeh, v zvezi z naravno oziroma integrativno medicino?

Iskreno, s predsodki se danes skoraj ne srečujem. Ljudje vse bolj iščejo rešitve, ki podpirajo zdravje celostno, in razumevanje, da je to prava pot, hitro raste. Vedno več je tudi zdravnikov klasične medicine, ki želijo v svoje delo vključiti funkcionalno in integrativno medicino ali sodelujejo s strokovnjaki s tega področja. Globalno in tudi v Sloveniji so kronične bolezni resen izziv za posameznika in zdravstveni sistem. Tu se kot najbolj učinkoviti izkažeta preventiva in celosten, integrativni pristop.
 

Hrana ima pri ohranjanju zdravja izjemno vlogo. Kako se Slovenci prehranjujemo? Smo ozaveščeni ali ne in ali smo v splošnem podhranjeni glede kakovostnih hranil? 

S hrano se srečujemo večkrat na dan in ima moč, da vpliva na izražanje genov ter našo biologijo. Zato o prehrani veliko pišem in učim. V Sloveniji, posebej med ženskami, opažam vse večjo ozaveščenost: ko začutijo, kako podporna prehrana izboljša počutje, jih to hitro motivira. Velik izziv, ne le pri nas, so presežki ultraprocesiranih ogljikovih hidratov, ki obremenjujejo presnovo in krvni sladkor. Prostor za napredek vidim v večji vključitvi hranilno bogatih živil. Odlična prednost Slovenije pa je močna kultura domačih vrtov – ta lahko prinaša svežino, kakovost in resnično dodano vrednost zdravju.

Ali obstajajo miti o zdravju, ki izhajajo iz naše kulture in delujejo kot kolektivni mentalni zidovi, ki ljudem delajo škodo?

V naši kulturi še vedno krožijo miti, ki nam lahko škodujejo: da energijo dajejo le ogljikovi hidrati, da so vse maščobe slabe ter da ogljikovi hidrati pomenijo zgolj sladkor, kruh, krompir in riž. Pogosto slišimo tudi, da je za presnovo in hujšanje problematičen le namizni sladkor, pri tem pa spregledamo rafinirane in skrite sladkorje v pijačah, prigrizkih, industrijsko predelani hrani ter živila z visokim glikemičnim indeksom. Razširjen je še mit, da pri hujšanju štejejo samo kalorije, in prepričanje, da kar si telo »zaželi«, zagotovo potrebuje. V resnici zdravo telo kot gorivo učinkovito uporablja tudi maščobe; odločilna je njihova kakovost, saj so nujne za celične membrane, hormone in možgane. Hrepenenje po hrani pa pogosto ne odraža resničnih potreb, temveč stres, neprespanost, neravnovesje črevesne flore ali nihanje glukoze.
 

Reciva še kaj o prehranskih dopolnilih. Kdaj pomagajo, kdaj so nepotrebna in ali so lahko tudi potuha, da nam ni treba še kako drugače delati na sebi?

Verjamem, da nas prehranska dopolnila in nutricevtika lahko podprejo, ko leta tečejo. Pomagajo lahko zlasti ob povečanih potrebah (stres, staranje, nosečnost, intenzivna vadba) ali tam, kjer laboratorij pokaže pomanjkanje (npr. vitamin D, železo, B12, omega-3, magnezij). Pomembni sta kakovost in formulacija: preverljive surovine, ustrezen odmerek, dobra biološka razpoložljivost ter smiselna razmerja hranil. Jemati jih je treba z jasnim ciljem in namenom, ne vsepovprek. Nikakor niso nadomestilo za zdravo prehrano in podporen življenjski slog. Kot že samo ime pove, so dopolnila – njihov učinek ni enak, če ne vključimo tudi drugih navad za podporo zdravju.
 

Stres danes obravnavamo kot enega ključnih povzročiteljev bolezni, kot dejavnik, ki nas meče iz zdravega ravnovesja. Kako se telo odziva nanj in kako ga lahko reguliramo na dolgi rok?

Kronični stres je res eden najpomembnejših dejavnikov sodobnih izzivov z zdravjem in počutjem. Ko je telo v nenehni stresni reakciji, se aktivira simpatični živčni sistem – telo deluje v načinu »boj ali beg«. To povzroči kaskado sprememb: povišan kortizol, krvni sladkor, vnetja v telesu, oslabljen imunski sistem, motnje v prebavi, hormonsko neravnovesje. Stres se odraža na več ravneh – fizično (napetost, bolečine, utrujenost), čustveno (tesnoba, razdražljivost), mentalno (megla v glavi, težave s koncentracijo) in energijsko (občutek izčrpanosti). Dolgoročno lahko vodi v resne bolezni: od avtoimunskih stanj, presnovnih motenj, srčno-žilnih težav do depresije.
Regulacija stresa zahteva celosten pristop, ki vključuje tehnike za umiritev živčnega sistema in aktivacijo regeneracije, premišljeno telesno aktivnost, ki ne izčrpava dodatno, prehrano, ki stabilizira energijo in podpira telo v stresnih obdobjih, naravno podporo telesu, ko je potrebna, ter vzpostavljanje mej in ritma, ki spoštuje naravne biološke cikle. Ključno je razumevanje, da stres ni le zunanji dejavnik – vprašanje je, kako naše telo in um nanj odgovarjata. Je del našega vsakdana in pomembno je, kako plešemo z njim.
 

Kaj je po vašem skrivnost dolgoživosti?

Do približno 70., 80. leta starosti genetika ne igra tako velike vloge pri dolgoživosti, kot bi mislili. V tem obdobju je ključna epigenetika, torej kako naše okolje vpliva na izražanje genov. To okolje vključuje prehrano, naše misli, čistost okolja, gibanje, kakovost odnosov ... Šele po tej starosti ima dodatno vlogo skupek večjih genov. To pomeni, da delujemo na tisto, na kar lahko najmočneje vplivamo – to je naše okolje in vsakodnevne odločitve na vseh ravneh.
Skrivnost torej ni ena sama stvar, ampak sinergija več dejavnikov in odločitev: kakovostna prehrana, ki hrani celice in podpira optimalno delovanje telesa, gibanje, ki ohranja telo funkcionalno in vitalno, in kakovosten spanec, ko se telo regenerira in obnavlja. A fizično zdravje je le del zgodbe. Enako pomembna sta čustveno ravnovesje in namen v življenju. Ljudje, ki imajo smisel, vizijo in globoke medčloveške povezave, živijo dlje in bolj kakovostno.
 

Pravo zdravje je lahko le celostno, vključuje tudi zdravega duha, ki se ob izzivih razvija, krepi in osvobaja. Kako je z duhovnostjo in notranjimi preobrazbami v določenih dobah življenja? Kako se to področje vključuje v vaše videnje celostnega zdravja?

Vitalno zdravje in dolgoživost sta mogoča le, ko so v ravnovesju vse plasti človeka: fizična, mentalna, čustvena in duhovna. Sodobna znanost – od kvantne fizike do epigenetike – potrjuje, da smo v svojem bistvu energija. Vse je medsebojno povezano in v interakciji. Naše misli, čustva, prepričanja vplivajo na biokemijo telesa. Vsaka odločitev je vzrok, vsaka posledica pa odraz našega celotnega sistema.
Duhovnost razumem kot povezanost – s seboj, z drugimi, z naravo, z nečim večjim od nas. To ni nujno religiozno, ampak globlje zavedanje, prisotnost, odnos do življenja in sposobnost ljubiti ter odpuščati. Ko človek najde svoj smisel, ko zna biti prisoten, ko oprosti, ko ljubi, telo to začuti. Umiri se hormonsko ravnovesje, zmanjšajo se vnetja, okrepi se imunski sistem. 
V različnih obdobjih življenja se odpirajo okna preobrazbe: mladost prinaša iskanje identitete, srednja leta premik od dosežkov k smislu in izpolnjenosti, zrelejša leta pa spravo, hvaležnost, prenos modrosti in včasih tudi širše zaznavanje. Ta okna se lahko pojavijo prej ali kasneje, odvisno od posameznika. Notranje preobrazbe so zato pogosto prvi pogoj za zdravje. Bolezen je včasih tudi povabilo k spremembi misli, odnosov in življenjskega sloga. V mojem delu je ta dimenzija vedno prisotna, saj brez nje ni celostnega zdravja.
 

V nekem zapisu omenjate, da iz narave izhaja vse. Kaj to pomeni in kako se lahko v hektičnem, neuravnovešenem tempu spet povežemo z njo?

Iz narave res izhaja vse. Smo del nje, ne nekaj ločenega. Naše telo deluje po istih principih kot narava: ciklih, ritmih in ravnovesju. Ko se oddaljimo od narave, se oddaljimo tudi od samega sebe. Sodobni način življenja nas je premaknil v umetno okolje klimatiziranih prostorov, umetne svetlobe, predelane hrane, stalne stimulacije in preveč sedenja. Telo pa potrebuje stik z zemljo, sonce, svež zrak, drevesa, vodo in tišino. Tudi v hektičnem ritmu lahko obnovimo to povezavo: jutranjo kavo ali čaj spijmo zunaj in začutimo svežino, pojdimo na jutranji sprehod, hodimo bosi po travi ali zemlji (»grounding« ima dokazane protivnetne učinke), izpostavimo se jutranji svetlobi za uravnavo cirkadianega ritma in boljši spanec, preživimo čas v gozdu (dokazano krepi imunski sistem) ter opazujmo naravne cikle – menjavo letnih časov, lunine mene – in z njimi uskladimo svoj ritem. Ne gre za življenje na planini, temveč za majhne, vsakodnevne odločitve, ki nas vračajo v stik z naravo in s tem tudi s seboj.
 

Katere prakse bi po vašem mnenju morali vključiti v vsakdan za podporo telesu in duhu?

Začnimo pri temelju, ritmu spanja. Telo potrebuje rednost, tako pri odhodu k spanju kot pri prebujanju. Kakovosten spanec je osnova za vse ostalo. Gibanje naj bo raznoliko: potrebujemo kardio vadbo za srce in obtok, treninge moči za ohranjanje mišične mase in zdravja kosti ter vaje za stabilnost telesa in gibljivost. Vse to skupaj ohranja telo funkcionalno in vitalno dolga leta. Prehrana naj temelji na polnovrednih živilih z nižjim glikemičnim indeksom, ki stabilizirajo energijo in krvni sladkor. V vsak obrok vključimo kakovostne beljakovine, ki podpirajo regeneracijo, sitost in presnovo. Stik z naravo ni razkošje, temveč potreba. Telo se v naravnem okolju umiri, regenerira in ponovno vzpostavi ravnovesje. Tudi če veliko delamo sede, si vzemimo redne pavze – vstanimo, se raztegnimo, zadihajmo.
A fizično zdravje je le del zgodbe. Enako pomembno je čustveno delo, sprejemanje in odpuščanje sebi in drugim. Živeti svoj smisel, ne tistega, ki so ga določili drugi. Ljubiti brezpogojno – sebe, druge in življenje samo.
 

Kako vi sami vzpostavljate svoje ravnovesje in kako poskrbite za vsakodnevno regeneracijo?

Vse, kar učim, tudi sama živim. Seveda imam področja, kjer si želim še napredovati, predvsem boljši spanec, manj časa za računalnikom, več gibanja čez dan, več narave in povezovanja s seboj. Ne gre za popolnost, temveč za proces in zavedanje, da vsaka majhna sprememba šteje. Na koncu je nagrada občutek notranjega miru, vitalnosti in ravnovesja.

Bo v prihodnosti klasična medicina postala bolj vključujoča, integrativna, in torej manj klasična?

Da, v to smer se medicina že premika. Vedno več raziskav in kliničnih izkušenj potrjuje, da pristop, ki vključuje prehrano, gibanje, spanje, obvladovanje stresa, psihološke dejavnike in ciljno nutricevtiko, prinaša dolgoročno boljše rezultate. Klasična medicina bo zato vse bolj integrativna, predvsem v osnovnem zdravstvu. Povezovala bo napredno diagnostiko, farmakoterapijo in sodobno tehnologijo s funkcionalno medicino, nutricevtiko ter načeli preventivnega življenjskega sloga.
Zavedati se moramo, da v klasični zdravstveni ambulanti pogosto ni dovolj časa za poglobljeno obravnavo in preventivo. Zato prihodnost ne le klasične, temveč tudi integrativne medicine vidim v sodelovanju, v povezovanju znanja in oblikovanju multidisciplinarnih timov, ki bodo skupaj skrbeli za človeka celostno. Tak pristop, ki združuje medicino, prehrano, gibanje, psihološko podporo, nutricevtiko in energijsko ravnovesje, bo omogočil resnično učinkovito preventivo ter boljšo kakovost življenja ljudi.
 

Kaj je glavno sporočilo vaše knjige Vitalna dolgoživost, ki je izšla pri Mladinski knjigi?

Glavno sporočilo knjige Vitalna dolgoživost je, da zdravje ni naključje, temveč veščina, ki se je lahko naučimo. Knjiga povezuje znanost dolgoživosti z vsakdanjimi navadami in ponuja jasen kompas, kako s prehrano, gibanjem, spanjem, regeneracijo, notranjim ravnovesjem in smislom ohraniti vitalnost v vseh življenjskih obdobjih. Navsezadnje ne gre le za leta življenja, temveč za življenje v letih.