Vabljeni v trgovine Mladinske knjige. Blizu smo >

ABC virusov

ABC virusov

Oborožite se s podatki v boju proti covidu-19, gripi in še čemu.

Virusi so mikrobi, neke vrste biološki živi mrtveci. Imajo en sam cilj: najti gostitelja in ga izkoristiti za razmnoževanje.

Razmnožujejo se tako, da ugrabijo gostiteljeve celice, kar po navadi povzroči bolezen. K sreči veliko vemo o tem, na kakšen način virusi povzročajo škodo in kako se jih obraniti.
 

Širša slika 

Virusov je veliko več, kot si mislite. Pravzaprav so najbolj razširjeni mikrobi na svetu. Poleg razvpitega HIV-a, gripe in zdaj koronovirusov obstaja okoli 320.000 različnih vrst virusov, s katerimi se lahko okužijo sesalci. A po podatkih Ameriške nacionalne medicinske knjižnice jih samo 219 od teh dokazano prehaja na človeka.

Virusov ni lahko razvrstiti. Poenostavljena znanstvena razlaga gre nekako takole: virusi niso neživi, ker se razmnožujejo, imajo gene in se razvijajo. Po drugi strani pa tudi niso “živi”, saj nimajo celic, ne morejo pretvarjati hrane v energijo in ne morejo preživeti brez gostitelja. Ugotavljanje, kako nalezljivi so, je precej zapleteno. En način merjenja nalezljivosti je R0 (osnovno reprodukcijsko število), ki opisuje, koliko drugih oseb v populaciji bo okužila kužna oseba v času svoje kužnosti. Če je R0 4, potem bo vsaka kužna oseba virus razširila še na štiri druge. Idealni R0 je manj kot 1, kar pomeni, da virus v populaciji izumira.

Če zaradi virusa zbolimo, to še ne pomeni, da postanemo imuni nanj. Nekatere viruse lahko dobimo več kot enkrat. Ko se okužimo, naše telo izdela protitelesa za boj proti okužbi. Protitelesa ostanejo v telesu in mu pomagajo premagovati prihodnje okužbe. (Na podoben način delujejo tudi cepiva.) Vendar pa vsi ne izdelamo dovolj protiteles ali pa se njihovo število sčasoma zniža, zato občasno potrebujemo obnovitveno cepljenje. Poleg tega virusi lahko mutirajo, zaradi česar so protitelesa neučinkovita proti novim sevom.

Antibiotiki ne pobijajo virusov. Na podlagi simptomov je pogosto težko ugotoviti, ali bolezen povzroča virus ali bakterija, z laboratorijskimi testi pa zlahka odkrijemo krivca. Bakterije so v nasprotju z virusi enocelični organizmi, ki živijo in se razmnožujejo samostojno. In čeprav antibiotiki pobijajo bakterije, so pri virusnih okužbah popolnoma nemočni. Kljub temu še vedno veliko zdravnikov poroča, da pacienti pritiskajo nanje, naj jim predpišejo antibiotik, četudi imajo virusno okužbo; tako je razbrati iz študije, objavljene v reviji Journal of the Royal Society of Medicine. Pravzaprav so raziskovalci ugotovili, da toliko ljudi verjame, da antibiotiki omilijo simptome virusnih okužb, da je kar ena tretjina vseh antibiotikov predpisanih po nepotrebnem.

“Zdravila” za viruse torej ni. Žalostno, a resnično. Najboljše “zdravljenje” je preventiva s cepljenjem in sprememba življenjskih navad. Imamo pa protivirusna zdravila, s katerimi se hitreje počutimo bolje in ki omilijo simptome.

Pri nobenem virusu se ne smemo zanašati na čredno imunost. Morda ste kje prebrali, da lahko preskočite cepljenje, če živite na območju, kjer je večina ljudi prebolela bolezen ali bila cepljena, in na ta način izkoristite čredno imunost. “Ampak čredna imunost deluje, kadar je proti določeni bolezni precepljenih več kot 90 odstotkov populacije,” pravi Tish Davidson, novinar, ki piše o medicini, in avtor knjige Vaccines: History, Science, and Issues and The Vaccine Debate (Cepiva: zgodovina, znanost, izzivi in debata o cepivih). “Natančen odstotek je odvisen od nalezljivosti bolezni in gripa je močno nalezljiva. Pri trenutni nizki precepljenosti proti gripi se ne moremo zanašati, da nas bo pred okužbo zaščitila čredna imunost. Ne bo nas.” 
 

Gripa

Posebna previdnost je potrebna pri bolezensko debelih ljudeh, ti namreč virus gripe širijo kar 42 odstotkov dlje kot tisti, ki niso debeli, je ugotovila raziskava, objavljena v reviji Journal of Infectious Diseases. Ker je debelost povezana s številnimi zdravstvenimi težavami, lahko oslabi imunski sistem. Pri predebelih ljudeh je cepljenje proti gripi manj učinkovito.

Gripe se lahko obranite z gibanjem. Ne izpuščajte telovadbe: redna vadba, tudi živahna hoja, dokazano krepi imunski sistem, kar zmanjšuje verjetnost, da boste staknili prehlad ali gripo. A ne pretiravajte. Če trenirate za naporno tekmo, kot je maraton, ima to lahko nasprotni učinek in škodi imunskemu sistemu.

Pijte zeleni čaj. Po statistični analizi, objavljeni v reviji Molecules, zeleni čaj spodbuja imunost, in torej pomaga v boju proti prehladu in virusom gripe. Raziskovalci so ugotovili, da redno pitje zelenega čaja ne samo pomaga, da hitreje okrevamo po prehladu, ampak tudi preprečuje ponovitev okužbe – in zmanjšuje verjetnost, da se bomo sploh okužili.

Vsako leto se cepite proti gripi. To je najboljša preventiva proti gripi. (Nekateri otroci potrebujejo dva odmerka cepiva na sezono.) Obstaja več kot 200 sevov virusov gripe, ki lahko mutirajo, zato je treba vsako leto ustvariti novo cepivo. Če ste alergični na jajca, so na voljo cepiva, ki ne vsebujejo jajc.

Umivanje rok z milom in vodo je najboljša zaščita.

Umivanje rok z milom in vodo je najboljša zaščita.

Covid-19

To ni smrtonosna kuga. Ljudje ob besedi pandemija takoj pomislijo na množično umiranje, toda večina ljudi koronavirusno bolezen covid-19 preboli brez zapletov in ozdravi. A tudi če se bolezen ne razvije v pljučnico in ne zahteva bolnišnične obravnave, se lahko vleče več tednov. Če vas boli v prsih, ste zasopli ali močno dehidrirani, pokličite zdravnika oziroma nujno medicinsko pomoč.

Vitamin D pomaga. Povezava med covidom-19 in vitaminom D ni povsem jasna, toda nedavna analiza preliminarne raziskave, objavljena v reviji Nutrients, je ugotovila, da so nizke ravni vitamina D povezane s huje izraženimi simptomi; zvišanje vrednosti vitamina D tako morda ponuja delno zaščito, saj zmanjša verjetnost okužbe oziroma smrtnega izida zaradi covida-19 ali gripe.

“Kovidni prsti” niso potegavščina. Čeprav virus, ki povzroča bolezen covid-19,  v glavnem izzove dihalne simptome, v resnici lahko napade skoraj kateri koli del telesa, tudi prste na nogah. Simptomi so podobni kot pri ozeblinah, torej rdečica, otekline in srbečica na prstih na nogah ali rokah.

Izguba okusa in voha je zgodnji opozorilni znak. Še en nenavaden simptom covida-19 je izguba čuta za voh in okus. Pri nekaterih ljudeh z blagim potekom bolezni je to lahko celo edini simptom; pogosteje se pojavlja pri mlajših. Ni še povsem jasno, kako nastane; bolezen izzove vnetni odziv po vsem telesu, ki nekako zavre delovanje omenjenih čutil.

Vitamin D pomaga zaščititi pred okužbo s COVID-19 in gripo.

Vitamin D pomaga zaščititi pred okužbo s COVID-19 in gripo.

Herpes, pasovec in drugi virusi 

Ste nagnjeni k herpesu? Izogibajte se sonca. Ko se enkrat okužimo z virusom herpes simplex (HSV-1), ki povzroča izpuščaje na koži in sluznici, virus ostane v živčnih celicah v koži in se znova pojavi kot izpuščaj na istem mestu kot prej. Ponovitev pogosto sproži izpostavljenost soncu.

Kužni ste lahko tudi, če nimate simptomov. Nekatere viruse, tudi te, ki povzročajo herpes, AIDS in covid-19, lahko širijo tudi asimptomatski bolniki (ki nikoli niso imeli simptomov bolezni) in predsimptomatski bolniki (ki še nimajo simptomov) – to sporočajo ameriški centri za nadzorovanje širjenja in preprečevanje bolezni (CDC). Tudi če niste bolni, se držite ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni.

Celiakijo morda povzroča virus. Ta avtoimunska presnovna bolezen prizadene približno 1 od 100 ljudi na svetu, ocenjuje Sklad za celiakijo (Celiac Disease Foundation). Nove raziskave, objavljene v reviji Science, kažejo, da jo morda izzove odziv imunskega sistema na okužbo prebavil z reovirusom.

Pasovec lahko zviša tveganje za možgansko kap ali srčni infarkt. Hud izbruh pasovca, bolezni, ki jo povzroča virus varicella zoster (isti virus, ki povzroča norice), zviša tveganje za možgansko kap, srčni infarkt in posledično smrt. Metaanaliza več kot 20-letnih raziskav, objavljena v reviji PLOS One, je ugotovila, da že en sam izbruh pasovca znatno poveča tveganje za obolenja možganov in srca.

Virus herpesa simplexa morda povzroča Alzheimerjevo bolezen. Je možno, da je zoprni herpes krivec za propad človekovega spomina? Raziskave zadnjih 20 let kažejo, da obstaja povezava med HSV-1, ki povzroča herpesni izpuščaj, in Alzheimerjevo boleznijo. Tajvanska študija je odkrila, da je pri ljudeh, ki so okuženi s HSV, možnost za razvoj demence skoraj trikrat večja kot pri ljudeh, ki virusa nimajo. Tisti, ki so si ob izbruhih virusa pomagali s protivirusnimi zdravili, so tveganje za demenco znižali za 90 odstotkov.

Virus zika morda uničuje celice možganskega raka. Niso vsi stranski učinki virusov slabi. Čeprav ima virus zika uničujoče posledice za možgane zarodka, bi njegova sposobnost ciljnega napadanja možganskih tkiv nekega dne lahko pomagala zdraviti glioblastom, razširjeno vrsto možganskega tumorja.

Steklina je najsmrtonosnejši virus. Skoraj 100 odstotkov ljudi, ki se okužijo s steklino, bo umrlo, zato je to najsmrtonosnejši virus. Podatki, zbrani do danes, kažejo, da je preživelo samo 14 ljudi, pri katerih so se pojavili simptomi stekline. Po podatkih CDC cepivo skoraj v 100 odstotkih prepreči bolezen. Če se cepite pred izpostavljenostjo, cepivo prepreči prenos okužbe, deluje pa tudi, če se cepite kmalu po stiku z bolno živaljo. Ker večino primerov povzroči ugriz okužene živali, se po vsakem ugrizu, naj je še tako neznaten, posvetujte z zdravnikom.

Obstaja virus, ki se ga lahko znebimo z izolirnim ali lepilnim trakom. Bradavice povzroča okužba s človeškim papiloma virusom (HPV). Nelepe bunčice so navadno nenevarne in izginejo same od sebe. Domače zdravilo, s katerim lahko pospešite celjenje, je večnamenski lepilni trak – vsaj tako ugotavlja študija, objavljena v reviji JAMA Pediatrics. Raziskovalci so namreč odkrili, da je mogoče z lepilnim trakom znatno učinkoviteje odpraviti bradavice kot s krioterapijo.

Virusi in drugi mikroorganizmi so kot dežne kaplje in snežinke. Na srečo večina ni nalezljivih.

Virusi in drugi mikroorganizmi so kot dežne kaplje in snežinke. Na srečo večina ni nalezljivih.

Preprečevanje virusnih okužb

Izogibajte se preobilici mrzlega zraka. Mrzel zrak sam po sebi ni škodljiv, a če ste pogosto dalj časa na mrazu, se telo prilagodi tako, da se sluznice izsušijo. Ko se to zgodi, nas ne morejo več učinkovito ščititi pred vdorom virusov.

Naspite se. Bedenje pozno v noč lahko upočasni okrevanje. Študija, objavljena leta 2019 v reviji Journal of Experimental Medicine, je ugotovila, da so T-celice, vrsta celic imunskega sistema, učinkovitejše po dobro prespani noči. Kadar ste bolni, spite, kolikor le morete, in dajte telesu priložnost, da si opomore.

Mrzla prha ni zdravilo za vročino. Morda sta vam mama ali babica povedali, da je mogoče z ledeno kopeljo ali hladno prho hitro znižati povišano telesno temperaturo, ampak mrzla voda lahko povzroči šok, ki lahko v končni fazi požene temperaturo še višje. Mlačna kopel je najučinkovitejša metoda za zniževanje vročine.

Milo in voda sta najboljša obramba. “Umivanje rok” je zadnje čase postala prava mantra, in to upravičeno. Kaplja mila, razredčena z vodo, dobesedno razžene virus: v beljakovine oviti drobci počijo in postanejo nenevarni. Roke si umivajte vsaj 20 sekund, obrišite se s čisto brisačo ali papirnato brisačo. V javnih straniščih se izogibajte sušilnikom rok, ki razpihajo onesnaževala po celem prostoru.

Redno razkužujte hišo ali stanovanje, a ne s protibakterijskimi čistili. Tako kot antibiotiki ne zdravijo virusnih okužb, so protibakterijska čistila neučinkovita proti virusom, svari CDC. Še huje, uporaba protibakterijskih izdelkov lahko poveča odpornost proti antibiotikom. Za čiščenje predmetov, ki so morda kontaminirani z virusi, vključno s koronavirusom, raje uporabite vodikov peroksid, amonijak ali podobne čistilne izdelke.
 

Članek je bil objavljen v reviji Reader's Digest

Reader's Digest je najbolj brana revija v Evropi in se ponaša s 100-letno tradicijo. Svoje bralce vsak mesec razveseli z raznolikimi članki z vsega sveta in navdihujočimi zgodbami, ki predstavljajo pozitivno plat življenja. Več o reviji > 

Reader's Digest, marec 2021
Reader's Digest Slovenija

Izkoristite 15% popust in številne dodatne ugodnosti ob naročilu revije!

Menu