Žirafe

Uspešnost jim zagotavlja prehranjevanje z listi in poganjki dreves, ki jih druge živali ne dosežejo. Liste zimzelenih dreves, s katerimi se hranijo, suša manj prizadene kot travo. Žirafe so zato manj občutljive za sušna obdobja in se lahko razmnožujejo vse leto, ne samo v obilnih deževnih obdobjih. 

Samci visoko, samice niže

Samci in samice se prehranjujejo na različnih delih drevesa, kar še dodatno zmanjša tekmovanje za hrano in je je tako za vse dovolj. Samci se stegujejo čim više, medtem ko se samice hranijo z glavo nagnjeno navzdol ali naravnost. V čredi lahko zato že od daleč ločiš samce od samic.

Dolg vrat s sedmimi vretenci

Prehranjevanje v krošnjah dreves zahteva posebne prilagoditve, in ker žirafe ne letajo in ne znajo plezati, imajo izredno dolg vrat – skoraj polovico višine odrasle živali. Kljub dolžini ima vrat enako število vretenc kot človeški (sedem), le da so njihova precej daljša. Vrat in glavo podpirajo zelo močne mišice, izredni višini pa je prilagojeno tudi krvožilje. To je nujno, saj preprečuje, da bi vsa kri udarila žirafi v glavo in bi izgubila zavest, medtem ko bi se globoko sklonila do vode, da poteši žejo. 

Polmetrski jezik

Pri hranjenju si žirafe pomagajo z dolgim jezikom, s katerim lahko odtrgajo posamezne liste med močnimi trni akacije, ne da bi se poškodovale. Jezik je lahko dolg do pol metra, izredno gibčen, da lahko z njim ovijejo tanke veje in izpulijo liste, modrikasto-črn, da ga ne opeče sonce, in z debelo plastjo keratina, ki ga ne prebodejo trni. Medtem ko morajo biti pri trnastih drevesih izredno previdne, pa si dajo duška pri netrnastih in z veje naenkrat potegnejo prav vse liste.

Skrbne mamice

Žirafe so zelo skrbne mamice. Brejost traja zelo dolgo, celo 15 mesecev. Zato pa mladiček lahko teka naokoli že zelo hitro: le nekaj ur po rojstvu. Mladiče skotijo na točno določenih mestih, kjer jih že kmalu po rojstvu čuvajo v žirafjem vrtcu. Skupna skrb samicam omogoča, da se mirno hranijo in istočasno opazujejo mladiče ter oprezajo za morebitno nevarnostjo. Medtem ko so mladički v vrtcu, se lahko mamice dobro nahranijo, zato je žirafje mleko zelo hranilno in omogoča hitro rast. Mladiči sicer začnejo svoje življenje kar burno, saj žirafe kotijo stoje in jih zato najprej pričaka kar globok padec. Vendar pa jih njihove veličastne mame od tega trenutka naprej z vsem srcem branijo, in to ni kar tako, saj z udarcem z nogo lahko ubijejo celo leva.

Druženje

Žirafe drugače niso posebej napadalne. Živijo v nestalnih skupinah in se večino časa hranijo na majhnem delu svojega velikega domovanja, samičino lahko meri več kot 100 km2, samčevo pa še nekajkrat več. Pogosteje se družita le po dve žirafi, kot kakšni prijateljici, najverjetneje mati in hči. Samci živijo razpršeno in med njimi velja točno določena družabna lestvica, ki jo dosežejo z razkazovanjem. Vodilni samec večino časa kroži po svojem ozemlju in išče godne samice, s katerimi se pari. Mladi samci se pomerijo med sabo tako, da se postavijo drug zraven drugega ter krožijo s svojimi vratovi sem in tja kot v nekakšnem baletu. Do neposrednega spopada, ko hočejo nasprotnika zadeti z rožički, pride redko. 

Značilni vzorec

Žirafe imajo že ob rojstvu značilen barvni vzorec kožuha, ki ostane enak vse življenje, dolgo okrog 25 let. Vzorec je za vsako žirafo poseben, kakor prstni odtisi pri ljudeh. Nasploh so žirafe posebna skupina rastlinojedih orjakov, ki se je v milijonih let razvoja izredno dobro prilagodila na zahtevno okolje afriških savan.

Članek je bil objavljen v reviji Moj planet

Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >