Nevidno bogastvo

Ne gre za slabo kakovost vode, kontaminirana tla, kemikalije, hrup ali razna sevanja. Pravilen odgovor je slaba kakovost zraka. Ozračje je namreč postalo eno največjih odlagališč odpadkov človeške civilizacije.  

Lepše ime za te odpadke, ki smetijo ozračje, je aerosol. Nastaja z izpusti pri kurjenju fosilnih goriv v energetiki in prometu ter pri kurjenju biomase, pomemben delež pa prispevata tudi industrija in kmetijstvo. Aerosol človeškega izvora se nahaja v vsej troposferi, pa tudi višje – v stratosferi. V plasteh pri tleh povzroča onesnaženje zraka, ki vpliva na vsa živa bitja, v višjih plasteh pa lahko pomembno vpliva na vremenske procese in tudi na globalno podnebje. Onesnažen zrak tudi močno vpliva na kulturno dediščino, saj pospeši procese razgradnje in poškodbe materialov, iz katerih so izdelani spomeniki, zgradbe in umetniška dela. A zdravje je običajno na prvem mestu.

Brez zraka zdržimo le kake tri minute, brez vode kake tri dni, brez hrane pa – za primerjavo – tri tedne. Kaj se nam torej dogaja, ko vsak dan od 20- do 25-tisočkrat na dan vdihnemo potencialno onesnažen zrak? V naš organizem vstopijo dušikovi oksidi, trdni delci, žveplovi oksidi, ogljikov monoksid in tudi težke kovine, denimo kadmij, svinec ter živo srebro – vse to prihaja v zrak že samo z izpušnimi plini vozil. Poleti predhodne sestavine v izpušnih plinih v ozračju reagirajo tako, da pospešijo tvorbo ozona. 

Benzen, ki je dodan bencinu, lahko poškoduje genski material in ob dolgotrajni izpostavljenosti povzroči raka. In če živimo v mestih, kjer je onesnaženost zraka vedno povečana tudi zaradi drugih dejavnikov, kot je na primer lega v kotlini ali ozki dolini, izpostavljenost omenjenim onesnaževalom vpliva ne le na dihala, ampak tudi na živčni sistem in kri. S slabo kakovostjo zraka povezujemo slabšanje bolezni dihal, infarkt, astmo pa tudi tesnobnost, omotičnost in utrujenost. Nekatera od teh onesnaževal imajo le kratkotrajne učinke na zdravje ljudi. Druga, med njimi tudi kovine in obstojna organska onesnaževala, se iz zraka odlagajo in kopičijo tudi v tleh. Tako vstopajo v prehranjevalno verigo in nazadnje končajo na našem krožniku. 

Podatki za Evropo kažejo, da lahko kljub zmanjšanju izpustov žveplovega in dušikovega aerosola onesnaževanju iz vseh virov pripišemo več kot pol milijona prezgodnjih smrti na leto. Še bolj konkretni so rezultati epidemioloških študij, ki kažejo, da lahko onesnažen zrak posameznikom, ki so dolgoročno izpostavljeni višjim koncentracijam onesnaževalcev, skrajša življenjsko dobo v povprečju za dve do tri leta. 

Statistika je neizprosna – približno četrtina Evropejcev je izpostavljena ravnem onesnaževal zraka, ki presegajo standarde kakovosti zraka. Kar 96 % mestnih prebivalcev pa je izpostavljenih ravnem onesnaževal, ki jih svetovna zdravstvena organizacija šteje za zdravju škodljive. Seveda to povzroča tudi ogromne stroške, o katerih nikoli ne govorimo. 
Stane nas zdravljenje bolezni in drugih stanj, povezanih z onesnaženim zrakom, stane nas izgubljena delovna produktivnost, stroški invalidnosti, prezgodnje smrti in s tem povezani družbeni vplivi. Ocena gospodarske škode zaradi onesnaženega zraka v EU je med 300 in 600 milijardami evrov letno, kar je vsaj 4 % BDP. Točnih ocen za Slovenijo nimamo, pa vendar lahko govorimo o izgubi 1 do 2 odstotkov BDP-ja. To je več denarja, kot ga namenimo kulturi ali znanosti.

Rešitve za zmanjšanje onesnaženja zraka obstajajo že dolgo časa, a se zanje nikoli ne zavzamemo dovolj odločno. Gre za kombinacijo individualnih ukrepov, državnih politik in mednarodnega sodelovanja. Poleg spoštovanja zakonodaje EU neizogibno potrebujemo strožje okoljske standarde za industrijo, promet in energetiko. Pomembne so davčne spodbude za trajnostne tehnologije in obnovljive vire energije in še zlasti ozaveščanje, da ljudje razumejo vpliv onesnaženega zraka. Problemi se bodo nadaljevali, če ne bomo prešli na čistejše ogrevalne sisteme, predvsem pa moramo z izolacijo stavb zmanjšati potrebo po kurjenju. Kmetijstvo lahko zmanjša rabo gnojil, ki povzročajo izpuste amonijaka in dušikovih oksidov, spodbuja regenerativne prakse, ki zmanjšujejo izpuste pesticidov in kemikalij ter ohranjajo tla zdrava. Rešitve so dosegljive s skupnimi močmi, majhnimi dejanji in velikimi idejami.

Za konec se lahko vprašamo, kaj nas ljudi med sabo najbolj povezuje. Zrak, ki ga dihamo, zanesljivo povezuje vse nas. Zato je prav, da prepoznamo svež zrak kot nevidno bogastvo in da skupaj poskrbimo, da bo dostopen vsem, tudi prihodnjim generacijam.

Članek je bil objavljen v reviji Gea

Gea spodbuja dejaven življenjski slog in vseživljenjsko radovednost ter navdušuje z aktualnimi raznolikimi temami o dogajanju okrog nas.

Več o reviji Gea >