Na Prešerni december v Kranj 

Verzi dr. Franceta Prešerna, ki 3. decembra, na dan njegovega rojstva, zažarijo nad ulicami in trgi, so osrednji motiv praznične okrasitve mesta: Dobro v srcu mislimo, Vsi naj si v roke sežejo in Kozarce zase vzdignimo. In zakaj jih tokrat ne bi odkrivali skupaj?

Program Prešernega decembra bo tudi letos pester in zanimiv. Tako bodo v mestu danes, 3. decembra, ob 17. uri prižgali lučke, dva dni zatem pa ob isti uri napovedujejo Miklavžev sprevod. Prešerni december se bo nadaljeval 12. decembra ob 19. uri s srečanjem oktetov, teden dni zatem bodo ob 18. uri pripravili sprejem športnikov, 30. decembra ob 17. uri pa bo gorenjsko prestolnico obiskal Dedek Mraz. Ne le zadnji dan v letu, koncertov bo v izobilju ves december.

Starega mestnega jedra Kranja si v času Prešernega decembra seveda ni mogoče predstavljati brez tradicionalnega Prazničnega sejma, ki ponuja svoje dobrote na Poštni ulici vsak petek, soboto in nedeljo, pa tudi 3., 25. in 31. decembra. 

V atelje Janeza Puharja in v stare rove pod Kranjem

Čeprav močno dvomimo, da se v Prešernem decembru v Kranju kdo dolgočasi, naj vam vseeno namignemo, kaj vse še lahko odkrijete v tem mestu. Ste raje v mestu, pod zemljo ali nad strehami? Največje znamenitosti v starem jedru Kranja, ki odkrijejo alpski mik in mestni šik središča Gorenjske, so brez dvoma najvišji zvonik, kabinet izumitelja Puharja in rovi pod starim Kranjem. 

Če želite ujeti nepozabne razglede nad strehami mesta, morate do zvonika cerkve sv. Kancijana, ki je s svojo mogočno in v prostor strateško umeščeno pojavo najbolj prepoznavna zgradba v mestni veduti. Od tu se razprostre najlepši pogled, ki seže vse do najvišjih slovenskih vrhov. Med šeststo let starimi zidovi se na 40 metrov visoko razgledno ploščad vije 163 stopnic, sprehod pa pripoveduje o zgodovini cerkve, ki je ena izmed najlepših gotskih v Sloveniji. Razgled, da vam zaigra srce! A na vrhu zvonika devetkrat na dan zaigra še deset malih, bronastih in umetelno narejenih melodičnih zvonov. Prisluhnite jim lahko vsak dan na eno uro med 9.30 in 17.30. 

Če raje pohajkujete po mestu, morate obvezno do fotografskega ateljeja Janeza Puharja, izumitelja fotografije na steklo in prvega selfija na svetu. Na ogled so tudi njegovi izvirni pripomočki in soba gibljivih slik in iluzij. Obiskovalci se lahko oblečejo v kostume iz 19. stoletja in si ustvarijo portret na steklo kot v Puharjevih časih – pravi skok v preteklost. Za ljubitelje podzemlja pa naj povemo, da se 30 metrov pod mestom razteza 1300 metrov kranjskega podzemlja. Podzemni rovi, ki so nastali med drugo svetovno vojno, so delo človeških rok, a v njih zaradi klime, ki je podobna naravni jami, nastajajo kapniki, tam pa živijo tudi redke jamske živali, kot so jamske kobilice in pajki jamske mete. V njih si lahko ogledate razstavo, ki podrobneje predstavlja zgodovino kranjskega podzemlja ter predstavi graditelja Josipa Slavca in Josipa Dedka. 

Rovi pod starim Kranjem, nekdaj mestno zaklonišče, so ena največjih mestnih atrakcij, tam je dom našel tudi Info center SOS proteus, pionirsko zatočišče za človeške ribice. Posebno doživetje je simulacija letalskega napada, s katero je mogoče pobliže spoznati še ne tako pozabljeno zgodovino. Naj dodamo, da se je po rovih Kranja mogoče odpraviti tudi digitalno: 14 digitaliziranih točk vam bo razkrilo časovni trak najpomembnejših obdobij mesta s 6000-letno zgodovino.

Drugi med najvišjimi mestnimi kanjoni v Evropi

Velika posebnost Kranja je, da se mesto dviguje nad 30 metrov globokim kanjonom reke Kokre, kar ga uvršča na drugo mesto med najvišjimi mestnimi kanjoni v Evropi. Kanjon je priljubljena točka domačinov, tam si privoščijo oddih od mestnega vrveža, saj soteska obiskovalce navdaja z energijo narave in je dom raznovrstnim rastlinam in živalim. Po kanjonu poteka krožna pot, po kateri vas popeljejo izkušeni vodniki. Ogledali si boste znamenitosti, ki pričajo o človekovem sobivanju z naravo na tem območju. Ob divji reki so namreč nekoč gradili mline in žage, čeznjo pa so zgrajeni tudi številni mostovi. V Kranju ste z eno nogo v mestu in z drugo v naravi! 

Vsak pravi Kranjčan, ki ima kaj planinskega duha, mora menda osvojiti dvatisočak Storžič, ki se vzpenja nad mestom in mu daje značilno podobo. Šmarjetna gora, Sv. Jošt, Špičasti vrh, Sv. Mohor, Jamnik, Planica, Sv. Lovrenc, Velika in Mala Poljana pa so idealni za kratko turo, ko si zaželite razgleda na gore in kotline. Gorski vršaci ne privabljajo le pohodnikov, ampak so pravi raj tudi za jadralne padalce. Ko zapade sneg, je Kranj odlično izhodišče za obisk alpskih smučarskih centrov. Samo nekaj kilometrov od živahnega mestnega središča doživite smuko na priljubljenem smučišču Krvavec ali celo nočno smuko na Starem vrhu.

Poleg tega je Kranj edino mesto v Sloveniji, iz katerega seže oko na Triglav, Stol in Grintavec, na vršace slovenskih gorovij, ki sestavljajo naše Alpe. Mogočnost in značaj vsakega od njih lahko izkusite v spremstvu izkušenih vodnikov ali jih le občudujete od daleč. Z gorsko kuliso treh kraljev med dvatisočaki je Kranj prestolnica slovenskih Alp. Ste vedeli, da 11. decembra praznujemo mednarodni dan gora? Torej si za kar najlepši zaključek leta vzemite čas za obisk katerega od bližnjih hribov. Ko bo vreme dopuščalo, torej kar veselo pot pod noge, pa srečno!

Članek je bil objavljen v reviji Gea

Gea spodbuja dejaven življenjski slog in vseživljenjsko radovednost ter navdušuje z aktualnimi raznolikimi temami o dogajanju okrog nas.

Več o reviji Gea >