Unovčite BON21 v trgovinah Mladinske knjige

Unovčite BON21 v trgovinah Mladinske knjige

Na kolesu

Pandemija ima eno pozitivno posledico: milijoni Evropejcev so odkrili radosti kolesarjenja.

‘‘Kolesarjenje je preprosto,” pravi Tanja Jamnik. “Na kolesu se počutim zelo svobodno. Lahko grem, kamor hočem ‒ v gore ali samo po mestu in okolici.”

57-letna računovodkinja iz Kranja se poleti večkrat potrudi, da bi bila čim več na kolesu, vsaj nekajkrat na teden. “Rada hodim v hribe, ker uživam v razgledih,” pojasnjuje. “Naporno je, ampak vredno truda.” Najljubša kolesarska pot jo vodi do 30 kilometrov oddaljenega Bleda. 

Tanja je prepričana, da je kolesarjenje koristno za zdravje. “Kolesarjenje je super za celo telo. Poleg tega sem pred tremi leti imela operacijo na kolenu in zdravnik mi je svetoval kolesarjenje.” So pa tudi koristi za duševno zdravje. “Kadar kolesarim sama, izklopim možgane in vse slabe stvari izginejo. Kadar kolesarim s prijatelji, pa se veliko pogovarjamo ‒ kot bi bila na terapiji!”

Tanja in njen mož Andrej sta že dolgo zaprisežena kolesarja, v zadnjem času pa se je krog ljubiteljskih kolesarjev močno razširil. Nedavni razcvet kolesarstva v svoji državi pripisuje dvema dejavnikoma. Eden je osupljivi uspeh Slovenije na Dirki po Franciji leta 2020. Primožu Rogliču, ki je bil skoraj ves čas dirke v prednosti pred tekmeci, je zmago v zadnjem trenutku izmaknil rojak Tadej Pogačar.

Drugi dejavnik je seveda pandemija covida-19. Lansko leto, ko se je ustavil javni prevoz in so se zaprle šole, športne dvorane, restavracije in trgovine, so številni Slovenci odkrili ‒ ali znova odkrili ‒ kolesarjenje. “Sin dela v trgovini s kolesi in prodaja se jim je povečala za tretjino,” pripoveduje Tanja. “V začetku julija je slovenskim trgovinam s kolesi skoraj zmanjkalo gorskih in cestnih koles.”

Tanja Jamnik ob Blejskem jezeru

Tanja Jamnik ob Blejskem jezeru

Tanja in Andrej pogosto kolesarita po domovini, skoraj vsako leto se odpravita tudi na kolesarske počitnice v tujino. Tanja se rada spominja dopusta, ko sta z možem po dolžini prekolesarila Pireneje med Francijo in Španijo, od Sredozemlja do Atlantika, in v desetih dneh premagala 28 gorskih prelazov. “Mimo naju je pripeljal avtomobil in otroci so spustili šipo in naju spodbujali ‘Allez! Allez!’” se spominja Tanja. “Ko sva prispela na vrh prelaza, so nama ploskali. Res je bilo lepo. Na kolesu veliko lažje navežeš stik z ljudmi.”Upa, da bo jeseni, ko bo začela delati v Ljubljani, v službo hodila s kolesom tako kot številni drugi. Ljubljana je eno najbolj kolesarjem prijaznih mest na svetu s 300 kilometri kolesarskih stez, tematskimi kolesarskimi potmi in sistemom samopostrežne izposoje koles BicikeLj. Štirje avtomatski števci prometa vsako leto naštejejo več kot tri milijone kolesarskih voženj. Tudi v Kranju je kar dobra mreža kolesarskih stez in sistem izposoje koles. “Pri nas je kolesarjenje velik hit,” pravi Tanja.

To je prava kolesarska revolucija in širi se po vsej Evropi.

Pravzaprav vsa Evropa beleži fenomenalen porast kolesarjenja; v nekaterih državah je bilo zelo razširjeno tudi prej, denimo na Nizozemskem, Madžarskem, v skandinavskih državah in Nemčiji, ampak število kolesarjev zdaj povsod narašča. Ljudje kolesarijo rekreativno, kolo uporabljajo kot način prevoza ali za zabavo. 

Epidemija covida-19 je številne posadila na kolesa, saj je kolesarjenje eden od načinov potovanja na delo, ki omogoča ohranjanje medosebne razdalje in vzdrževanje telesne kondicije na cestah, kjer je zdaj veliko manj prometa. Na Finskem se je prodaja koles leta 2020 povečala za 34 odstotkov, samo januarja 2021 so zabeležili osupljivih 49 odstotkov povečanja (po podatkih Finske kolesarske zveze). Francija je leta 2021 doživela eksplozijo priljubljenosti kolesarjenja. Takole pravi Olivier Schneider iz Francoske zveze uporabnikov koles: “V zadnjem letu kolesa s svetlobno hitrostjo izginjajo s polic; kar nekaj trgovin je popolnoma razprodalo zaloge.” 

Ena od tistih, ki se je spreobrnila zaradi covida-19, je 37-letna Emma Rawlinson iz Lancashira v Združenem kraljestvu. Spomladi 2020 je morala zaradi epidemije začeti delati od doma. Ker so se šole in vrtci zaprli, sta doma ostala tudi njena otroka, štiriletni Harris in triletna Rosa. Emma je v splošni karanteni prepoznala idealno priložnost, da začnejo kolesariti kot družina. “Če ne bi bilo ustavitve javnega življenja, ne bi mogla preživeti toliko časa z njima,” pojasnjuje Emma, lastnica majhne agencije za odnose z javnostjo. 

“Šele takrat sva z možem ugotovila, kolikokrat se čisto po nepotrebnem usedemo v avto,” se spominja Emma. “Z avtom smo hodili na obisk k moji mami in v trgovine. Če je vreme lepo, avtomobila ne potrebujemo. Imamo kolesa in otroka sta čedalje spretnejša.”

Emma Rawlinson z otrokoma na kolesih

Emma Rawlinson z otrokoma na kolesih

Na kolesih se je družina bolje zavedela sveta okoli sebe. “Kadar smo se vozili z avtomobilom, smo bodisi poslušali radio ali pa se sploh nismo pogovarjali in strmeli skozi okna v druge avtomobile,” pripoveduje Emma. Zdaj so veliko bolj pozorni na okolico. “Ves čas jima govorim: ‘Glejta, tamle so konji’ ali ‘A vidita, kako listje spreminja barvo?’”

Družina uživa na podeželskih cestah, ki jih je občinski svet zaprl za motorni promet v okviru kampanje “preklopi na kolesarjenje”, ki so jo zagnali med splošno ustavitvijo javnega življenja. 

“Zaprli so ceste za lažji dostop in označujejo poti, da bi spodbudili ljudi h kolesarjenju,” pravi Emma. Kampanja tudi seznanja javnost z novimi pobudami, kot je vladna shema Popravi svoje kolo, v okviru katere državljanom ponujajo 50 funtov za popravilo kolesa.

Kolesarjenje v šolo je zdaj del dnevne rutine družine Rawlinson. “S kolesi se odpeljemo po podvozu pod avtocesto in v treh do petih minutah smo pred šolo,” pripoveduje Emma. “Če bi šli z avtom, bi morali narediti ovinek okoli avtoceste; to bi našo pot podaljšalo do 20 minut. In tega nočemo.” 

Emma je v kolesarjenju odkrila tudi čisto osebne koristi. “Na kolesu se znova počutim mlado,” pravi. “Ko je vlada začela sproščati ukrepe, sem se s kolesom odpeljala do prijateljev – in pred hišo poklepetala z njimi.” Emmini prijatelji so bili presenečeni, ko so jo videli na kolesu. “Kolesarjenje je krasno!” jim je povedala.

Želi si, da bi v Združenem kraljestvu uredili mrežo pešpoti in kolesarskih stez. “Gotovo bi več ljudi kolesarilo, če bi vedeli, da jim ni treba voziti po cesti, če bi obstajala nekakšna infrastruktura.”

Pariz je na področju kolesarstva vzgled številnim drugim mestom. Županja Anne Hidalgo je s ciljem omejevanja prometa in onesnaženja dala urediti na stotine kilometrov novih kolesarskih stez; na številnih so kolesarji povsem ločeni od voznikov; steze so dobile vzdevek koronaproge. Od pomladi 2020 se je uporaba koles v Parizu povečala za skoraj 70 odstotkov. Francoska vlada vsem državljanom ponuja 50 evrov za popravilo koles ali krajši brezplačni osvežitveni tečaj vožnje s kolesom. S pobudo Vélo & Territoires se je število kolesarjev v prvih petih mesecih po zaprtju javnega življenja povečalo za 62 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019.

Večina kolesarjev v francoski prestolnici je dnevnih migrantov, ki v tem vidijo način življenja, imenovan vélotaf (skovanka iz besed vélo, kolo, in taf, služba). Eden teh je tudi Christophe Marquis, ki eksplozijo pariških vélotafeurjev spremlja z mešanimi občutki. “Pariz ima dobro kolesarsko infrastrukturo, ampak na kolesih srečaš tudi veliko bedakov,” pripoveduje 56-letni letalski tehnik, ki živi v pariškem predmestju Le Raincy, okoli 17 kilometrov severovzhodno od mesta. S kolesom pride do mestnega središča in nato prekolesari še 20 kilometrov do službe na letališču Charles de Gaulle.

Christophe Marquis na predelanem cestnem kolesu rad obišče Château de Raray blizu Pariza

Christophe Marquis na predelanem cestnem kolesu rad obišče Château de Raray blizu Pariza

“Ko si na kolesu, imaš lahko težave z avtomobilisti, pa tudi z drugimi kolesarji,” pravi. “V Parizu so glavna težava drugi kolesarji. Mislim, da je med njimi veliko novopečenih kolesarjev, ki so se doslej vozili z avtomobili in so bili vajeni glob, izdanih s pomočjo videonadzora. Na kolesu nimaš registrske tablice. Zdaj ko so rešeni glob, se obnašajo, kakor se jim zazdi.” 

Christophe jih vidi, kako zavijajo brez opozorila ali se vrivajo pred avtomobile. “Potem so tu še vozniki, ki se bojijo, da jim bodo kolesarji poškodovali avtomobile, ali pa se jim zdi, da jim odžirajo prostor na cesti. To je prava vojna,” pove.

Med kolesarjenjem na delovno mesto v predmestju, kjer so bile ceste grajene za motorna vozila, se Christophe sooča z drugačnimi izzivi. “Včasih je skoraj nemogoče menjati pas ali prečkati cesto, ker avtomobili in tovornjaki vozijo tako hitro. Poleg tega so ceste ponekod zelo ozke, in ko te druga vozila prehitevajo, vozijo tik ob tebi.”

Toda sam le redko uporablja avtomobil. “Avtomobil je dražji in manj prijazen do okolja. Poleg tega se začnem rediti, če se vozim z avtom, in to ni dobro za zdravje,” pravi. “Kot kolesar nimam težav s parkiranjem.” In ne more si kaj, da ne bi občutil kanca privoščljivosti, kadar v mestu naleti na prometni zamašek zaradi demonstracij. “Samo pomaham jim, ko se peljem mimo,” v smehu reče.

Vse več Evropejcev seda tudi na e-kolesa; leta 2019 je bilo prodanih 3,7 milijona teh koles, leta 2030 pa naj bi s ta številka povečala na 17 milijonov. Kolesa na pomožni električni pogon naj bi bila zaslužna za boljšo mobilnost starejših.

Takšno izkušnjo ima 65-letni Charly Kumfert iz nemškega Stuttgarta, ki se je znebil svojega drugega avtomobila in si kupil električno kolo, ko se je leta 2018 polovično upokojil; delal je za proizvajalca avtomobilskih delov. Zdaj ko je v polnem pokoju, vsaj trikrat na teden sede na kolo; najpogosteje gre v trgovino, včasih na svoj vrtiček ali pa k bratu na kavo, običajno po obsežni mreži kolesarskih stez v gričevnati pokrajini, kjer živi.

“Definitivno sem v boljši formi,” pravi Charly, ki na povprečni vožnji prevozi deset kilometrov. Na vrtu ima dolgo stopnišče in prej je bil vedno že močno zadihan, preden se je vzpel do vrha. “Zdaj ga prehodim kot za šalo.” Študije kažejo, da električna kolesa pripomorejo k boljši telesni pripravljenosti, zdravju srca in ožilja ter normalni ravni krvnega sladkorja.

Charly Kumfert pravi, da z e-kolesom ostaja v formi

Charly Kumfert pravi, da z e-kolesom ostaja v formi

Nemčija je največji trg za električna kolesa v Evropi. Najvišja hitrost je 25 kilometrov na uro in v nasprotju z zmogljivejšimi in hitrejšimi električnimi kolesi, ki spadajo v drugi razred vozil, zanje ne potrebujete vozniškega dovoljenja, ni jih treba registrirati in zavarovati in tudi čelada ni obvezna, čeprav jo Charly vseeno nosi.

Med kolesarji na e-kolesih in tistimi na konvencionalnih vlada precejšnja mera tekmovalnosti. “Zadnjič sem na rahlem vzponu prehitel nekega kolesarja,” se spominja Charly. “Meni je bilo lažje, seveda, ker imam motor, ki mi pomaga, ampak tisti drugi je to vzel osebno. Tako močno je pritiskal na pedale, da me je prehitel. Spustil sem ga naprej. Če ga je to osrečilo ...” 

Če se preveč zanašate na motor električnega kolesa in premalo pritiskate na pedale, lahko obtičite, kakor je odkrila Yolande Haubert. 73-letnica iz bližine Bordeauxa je pred nekaj leti z navadnega prešla na električno kolo, da bi lahko spremljala svojega partnerja Jeana-Bernarda Elieja, ki je pri 68 letih vnet kolesar.  “Prej sem imela solidno cestno kolo, ampak ker nisem ravno športen tip ženske, ga nisem dohajala,” razlaga Yolande. 

Na prvem kolesarskem potovanju je Yolande vklopila motor do polne moči, da je težko natovorjeno kolo spravila čez nekaj strmih odsekov poti.

“Ko sva bila še deset kilometrov od kraja, kjer naj bi prenočila, je baterija crknila,” se spominja Jean-Bernard, upokojeni bančnik. “Yolande ni mogla poganjati, ker je bilo pretežko, zato sva se morala ustaviti v bližnjem baru in napolniti baterijo, kar je trajalo več kot tri ure.” 

Na kolesu ali na e-kolesu – radosti kolesarjenja so zdaj dosegljive vsem, bolj kot kadarkoli prej. Ali kot pravi Emma Rawlinson: “Še nikoli ni bilo tako lahko začeti. Vse, kar potrebujete, sta kolo in čelada.”

 

Članek je bil objavljen v reviji Reader's Digest

Reader's Digest je najbolj brana revija v Evropi in se ponaša s 100-letno tradicijo. Svoje bralce vsak mesec razveseli z raznolikimi članki z vsega sveta in navdihujočimi zgodbami, ki predstavljajo pozitivno plat življenja. Več o reviji > 

Reader's Digest, junij 2021
Reader's Digest Slovenija

Izkoristite 15% popust in številne dodatne ugodnosti ob naročilu revije!

Menu