Vabljeni v trgovine Mladinske knjige. Blizu smo >

Kostanj

Kostanj, kralj jesenskih gozdov

Jaz sem tisti zaspanček iz pesmice Mire Voglar, ki zavit v lupino (ja, spadam med lupinarje in moji bratranci so oreh, lešnik in mandelj) sladko spi na veji.

Šele mrzel veter me opomni, da je prišla jesen in da se bom moral izviti iz ježice. Spadam med bukovke, čeprav imam ‒ če mene vprašate ‒ z bukvami manj skupnega kot z mojimi mogočnimi mrzlimi bratranci iz daljne Indije, divjimi kostanji, pa čeprav so popolnoma neužitni. 

Že v prazgodovini sem bil razširjen po celotnem ozemlju današnje Evrope, tukaj sem bil veliko pred vami in vašimi predniki, potem pa so me v času rimskega cesarstva k vam prinesli še iz Male Azije, ki velja za pradomovino kostanja. 

Stoletja sem bil glavna hrana v južni Evropi, Turčiji ter jugozahodni in vzhodni Aziji. Stari Grki in Rimljani so me načrtno širili po Sredozemlju. Drznem si trditi, da rimski imperij nikoli ne bi dosegel obsega, kakršnega je, če se rimske legije na pohodu ne bi mogle prehranjevati s kostanjem, kadar je zmanjkalo žita. 

Z največjim veseljem rastem na kislih tleh, pogosto na območjih, kjer je doma trta. Moj najstarejši brat še vedno raste na Siciliji, na pobočju Etne, le osem kilometrov od kraterja vulkana, in bojda šteje med dva in štiri tisoč let. Tudi manj rekordni primerki iz moje družine rastemo več kot sto let in dosežemo do 30 metrov višine. Ampak od rekordov v višini, obsegu in starosti seveda ni kakšne posebne koristi. Ker s svojimi prekrasnimi belimi cvetovi krasim gozdove in travnike junija in julija, ko tam praktično ni več drugih cvetočih rastlin, sem tudi pomemben vir hrane za čebele, kostanjev med pa je cenjen ne le zaradi čisto posebnega, sladko-grenkega okusa, ampak tudi zaradi svojih zdravilnih lastnosti. 

V nasprotju s čebelami se ljudje name v glavnem spomnite šele oktobra, ko iz ene same krošnje na tla popade v povprečju 100 kilogramov mojih sladkih plodov. Za listje, ki odpade, se ne zmenite, pa čeprav pomembno prispeva k izboljšanju tal v gozdu in povsod, kjer rastem. 

Uf, skoraj bi se mi izmuznila še ena priložnost za hvalisanje. Ampak saj veste, kako pravijo, dobro blago se samo hvali. Kdo me bo povzdigoval v kulinarična in še kakšna druga nebesa, če se ne bom sam? Skratka: pomembne vloge nisem igral le v zgodovini Rima, ampak tudi v slovenskih krajih, saj sem bil pomemben del lokalnega gospodarstva. V starih starih časih sem bil neke vrste osnovno živilo, vsaj do prihoda koruze in krompirja, saj je eno samo kostanjevo drevo, ki obrodi do 200 kilogramov plodov, lahko čez zimo prehranilo celo družino. Kot zadnji jesenski plod sem se tudi dobro prodajal, v Italijo in na Dunaj.

Kostanjarstvo je bilo po slovenskih krajih razširjeno vse do 1. svetovne vojne. Kostanjarji, eni prvih sezonskih migrantov v zgodovini Slovenije, so v drugi polovici 19. stoletja predvsem z Dolenjskega odhajali na Dunaj ter tam pekli in prodajali kostanj, krompir in jabolka. Hlapci, ki so pomagali kostanjarjem, so lahko že v dveh letih zaslužili dovolj, da so si kupili karto za v Ameriko. Si predstavljate, da sem bil jaz, skromni plod iz gozdov in travnikov, za marsikaterega Slovenca odskočna deska za pot čez ocean?

Kaj pa drugod po svetu, me sprašujete? V Franciji so iz kostanja poskušali narediti sladkor, a na srečo je Napoleonu uspelo prodreti s svojim predlogom ‒ in tako so sladkor začeli pridobivati iz sladkorne pese. Izjemno priljubljen sem na Korziki, še zlasti v regiji Castagniccia, ki je ime seveda dobila po meni. Kostanj imenujejo kar korziški kruhovec in iz njega izdelujejo moko, kuhajo in pečejo najrazličnejše sladke in slane dobrote ter celo varijo pivo. Nekoč so verjeli, da kostanj prinaša srečo mladoporočencem, in so za poročno slavje pripravljali kar 22 različnih jedi iz mojih sladkih in hranljivih plodov.

Kljub temu da sem bolj toploljubna rastlina, me poznajo in cenijo tudi v Švici (o čemer pričajo številna imena krajev s severne strani Alp, kot so Kastanienbaum, Kestenholz, Chestenewald itd.), kjer sem bil v srednjem veku celo plačilno sredstvo ‒ kmetje so morali samostanom in cerkvam plačevati neke vrsto desetino kar v kostanjih.

Vsako jesen po ulicah vaših mest prijetno zadiši po lesnem dimu in pečenih kostanjih; novodobni kostanjarji vam malo ali veliko merico pečenih maronov nasujejo v papirnate škrniclje in za mnoge ljudi ‒ predvsem za tiste malo zrelejše ‒ sem skupaj s tem papirnatim škrnicljem simbol nekih dobrih starih, že minulih časov. Iz katerih izvira tudi vsem dobro poznano rek iti po kostanj v žerjavico. Naj se vam zdi še tako kleno slovenski (kot denimo vitovski maron …), vas moram razočarati: vse skupaj se je začelo s francoskim basnopiscem La Fontainom v basni Opica in maček, v kateri opica Bertrand nagovori mačko Ratona, naj ji prinese vroč kostanj iz žerjavice.

Od tod se je izraz razširil v angleščino, bolgarščino, ruščino, srbščino … in tudi slovenščino. Naj ta samohvalni elaborat končam s priporočilom, da se nikar ne dajte prepričati, da bi moje vroče plodove, ki ste jih izbrskali iz žerjavice, dali komu drugemu. Raje se sami posladkajte z njimi.
 

Pirina rižota s kostanji, panceto in pekorinom
 

Pirina rižota s kostanji, panceto in pekorinom

  • 320 gramov pire čez noč namočite in naslednji dan odcedite.
  • 150 gramov kostanja zarežite na izbočeni strani, specite v pečici in olupite.
  • Na olivnem olju prepražite 50 gramov zrezane pancete, 1 nasekljano čebulo in 1 nasekljan česen.
  • Dodajte piro in zalijte z 2 dcl rdečega vina.
  • Na močnem ognju med stalnim mešanjem kuhajte 10 minut, da se pira zmehča, in po potrebi prilivajte jušno osnovo.
  • Kostanj razrežite in karamelizirajte v kozici na stopljenem maslu, prilijte še 3 dcl vina in vse skupaj dodajte piri.
  • Postrezite z naribanim pekorinom in koščkom masla.

 

Članek je bil objavljen v reviji Reader's Digest

Reader's Digest je najbolj brana revija v Evropi in se ponaša s 100-letno tradicijo. Svoje bralce vsak mesec razveseli z raznolikimi članki z vsega sveta in navdihujočimi zgodbami, ki predstavljajo pozitivno plat življenja. Več o reviji > 

Reader's Digest, november 2020
Reader's Digest Slovenija

Izkoristite 15% popust in številne dodatne ugodnosti ob naročilu revije!

Menu