Unovčite bone za knjige, učbenike in delovne zvezke v trgovinah Mladinske knjige

Unovčite bone za knjige, učbenike in delovne zvezke v trgovinah Mladinske knjige

Čevlji pred davnimi časi

V Cici Veseli šoli se oktobra pogovarjamo o čevljih.

Danes imamo polne omare čevljev. 

Nekdaj pa ni bilo tako. Ljudje so hodili kar bosi.
 

Kar bosi ...

Naši daljni daljni predniki so največkrat hodili kar bosi. Prva obuvala niso bila nič podobna čevljem, kakršne poznamo danes. Izdelana so bila iz lubja in trav. Nato so izumili trpežnejšo obutev – obuvalo iz enega kosa živalske kože, ki je bilo podobno nogavici.

Obuvalo iz živalske kože

Obuvalo iz živalske kože

Tudi naši prapradedki in praprababice so večinoma hodili bosi. To je veljalo zlasti za revnejše ljudi na kmetih. Odrasli so se obuli med prazniki ali v nedeljo, ko so šli k maši. Otroci so bili mnogokrat brez čevljev ali pa so si jih delili. Obul jih je tisti, ki je šel v šolo ali po snegu v gozd. Otroci premožnejših pa so si želeli biti bosi, a jim odrasli tega niso pustili.
 

… ali v coklah

Preprosto in poceni obuvalo v kmečkem okolju so bile cokle. Sprva so bile izdelane iz enega samega kosa lesa. Obrtnikom, ki so jih iztesali, pravimo coklarji. Kasneje je bil zgornji del pleten iz tankih trakov lesa ali usnjen. Radi so jih nosili pastirji, revni otroci pa so se s coklami pozimi tudi drsali.
 

Čevlji bogatih plemičev in meščanov

Nekatera obuvala bogatašev iz starih časov se nam danes zdijo prav hecna. Pred šeststo leti so bili v Evropi med bogatimi zelo priljubljeni čevlji z dolgim kljunom. Daljši ko je bil kljun, bogatejši je bil tisti, ki je tak čevelj nosil. Hoja v kljunastih čevljih je bila gotovo nerodna!

Moda se hitro spreminja, kljunastim čevljem so sledili čevlji z zelo širokim prednjim delom. Rekli so jim račji kljun ali kravji gobec.

Tako kot danes so tudi v starih časih nekatere ženske in moški oboževali visoke pete in visoke podplate. Toda v Benetkah so pred petsto leti že močno pretiravali. Ženske so nosile čevlje s podplati, ki so bili visoki tudi pol metra! Pri obuvanju in sezuvanju so seveda potrebovale pomoč. Brez pomoči so obtičale na čevljih.

Čevljarstvo

Danes izdelujejo čevlje strojno, v velikih tovarnah. Včasih pa so čevlje delali ročno. Čevljarstvo je obrt, ki je bila nekdaj pri nas zelo razširjena. Čevljarji so čevlje izdelovali in popravljali v svojih hišah ali delavnicah. Nekateri so jih hodili popravljat tudi na dom.

Čevlje so izdelovali iz usnja. Izdelali so veliko enakih parov. Če so jih delali po naročilu, je bil vsak par edinstven.

V starih časih, ko še ni bilo elektrike, so imeli čevljarji posebne čevljarske svetilke, ki jim pravimo luč na gavge. Boljše so bile od navadne sveče, saj se je svetloba prek steklenih krogel, v katerih je bila voda, okrepila in osvetlila delovni prostor.
 

Levi čevelj, desni čevelj

Poskusi si na levo nogo obuti desni čevelj, na desno pa levega. Ni prijetno. Čevljarji so čevlje izdelovali z uporabo kopita.

Pred več sto leti so jih izdelovali po istem kopitu. To pomeni, da sta bila levi in desni čevelj popolnoma enaka – vseeno je bilo, katerega so ljudje obuli na levo in katerega na desno nogo. Takrat je bilo to zelo moderno.
 

Koliko čevljev smo visoki?

Čevelj ni samo obuvalo, je tudi angleška merska enota. En čevelj pomeni približno trideset centimetrov. Tudi pri nas so v starih časih merili dolžino s čevlji, koraki, palci, pedmi …

Izmeri, koliko tvojih čevljev in koliko tvojih korakov je dolga in široka tvoja soba.

Če vas pot zanese v Tržič, obiščite Tržiški muzej. V njem izveste veliko o zgodovini obutve, o tržiških šuštarjih oz. čevljarjih ter o zgodovini smučanja.

 

Članek je bil objavljen v Cicibanu, največkrat nagrajeni otroški reviji

Ciciban je legendarna, najbolj prepoznavna in največkrat nagrajena slovenska otroška mesečna revija. Polna domišljije in učenja, ustvarjanja in branja navdušuje šolarje od 1. do 3. razreda. 

Več o reviji Ciciban >

Ciciban, oktober 2021
Revija Ciciban

Naročniki na dom prejmete 15 % popusta in brezplačno kodo za celoleten dostop do izbranih nalog na interaktivnem portalu Učimse.com.

Menu