Vabljeni v trgovine Mladinske knjige. Blizu smo >

Moj planet - cesarski pingvini

Cesarski pingvini

Na kopnem so videti kot debeli možici, ki se nerodno pozibavajo, in že na prvi pogled je jasno, da tako smešno oblikovan ptič niti v snu ne more leteti.

Na posnetkih z Antarktike jih pogosto vidimo, kako se glasno drenjajo na robu kakšne ledene gore in prav neelegantno drug za drugim poskačejo v morje.

Ko pa se enkrat cesarski pingvini znajdejo v vodi, se spremenijo v neverjetne plavalce in z njihovo spretnostjo se lahko le redkokdo primerja.
 

Morske ptice

Pingvini so se povsem prilagodili na življenje v morju. Predniki pingvinov so se pred vsaj 60 milijoni let začeli vse bolj zanašati na morsko hrano. Pri preživetju v vodi so bile pomembne druge lastnosti, kot so pomembne za ptice, ki letijo.

Tiste živali, katerih telo je bilo vsaj malenkost bolje prilagojeno plavanju, so lažje preživele in imele zato tudi več mladičev – ki so od svojih staršev te lastnosti podedovali. 
 

Življenje v vodi

Iz generacije v generacijo so tako postajali vse bolj podobni današnjim pingvinom. V tem času so se nekdanja krila preoblikovala v plavuti, s katerimi se kot blisk poganjajo po vodi. Pod vodo jih greje gosto perje in debela plast podkožne tolšče, ki jim daje debelušen videz.

V vodi jim pride prav tudi njihova črno-bela obarvanost. Ko njihovi plenilci ali plen pogledajo iz globine proti nebu, težko opazijo njihov beli trebuh, če gledajo iz zraka, pa je gladina vode temna in zato je priročno imeti črn hrbet.

Pingvini lahko pijejo slano vodo. To jim omogoča posebna žleza, ki iz vode odvzema odvečno sol in jo izloči skozi nos.

Spretni lovci v morskih globinah

Prehranjujejo se predvsem z ribami pa tudi z rakci in lignji. Pogosto lovijo tako, da se spustijo na globino okoli 50 m, saj lahko od spodaj z lahkoto opazijo ribe, ki plavajo pod ledom. Presenetijo jih s hitrim napadom, nato pa se vrnejo v globino. Napad ponovijo tudi po šestkrat, preden se vrnejo na površino po zrak.

Najbolj presenetljivi pa so njihovi globokomorski izleti. Cesarski pingvini se včasih za plenom odpravijo zares globoko – tudi do 450 m pod morsko gladino, kjer je pritisk kar 40-krat večji kot na površini. Takšnih razmer ne bi preživela nobena druga kopenska žival, pingvini pa to zmorejo zaradi svojih prav posebnih lastnosti – njihova kri lahko veže več kisika, umiri se jim srčni utrip in zmanjša se pretok krvi v okončinah. Kako v popolni temi zaznajo in ulovijo svojo malico, pa za zdaj ostaja skrivnost.

•	Cesarski pingvini so največji med danes živečimi pingvini. Zrastejo do 120 cm

Valjenje na mrazu in vetru

Cesarski pingvini so edini med pingvini, ki se razmnožujejo v času antarktične zime, to je takrat, ko imamo pri nas poletje. Aprila se v skupinah po več tisoč osebkov od obale odpravijo na dolgo potovanje v notranjost. Samica maja ali junija izleže jajce, ki ga nato zelo pazljivo poda samcu. Predaja jajca je nevarno in zapleteno početje, saj je mladiček zaradi mraza v trenutku izgubljen, če jajce pade na tla.

Samice, ki so z izleganjem jajca izgubile veliko energije, se nato odpravijo nazaj proti morju, kjer se nahranijo, samci pa več kot 60 dni v najostrejši zimi na svetu grejejo jajce v posebni kožni gubi med nogami. Premraženi samci se med seboj stisnejo v velikansko gručo in se redno izmenjujejo pri zavzemanju položaja na robu skupine, kjer je najbolj mrzlo.
 

Odraščanje med tisoči vrstnikov

Avgusta se izležejo mladiči in takrat se vrnejo tudi samice, ki prevzamejo skrb za njih. Med tisoči samcev in malih piščančkov samice prepoznajo svojo družino po oglašanju. Očetje, ki niso jedli že več kot tri mesece in so med valjenjem izgubili polovico svoje telesne teže, se lahko končno odpravijo na dolgo pot proti morju in hrani. Matere hranijo mladiče tako, da izbljuvajo hrano, ki so jo v želodcu prinesle s seboj.

Naslednje tri mesece samec in samica izmenično skrbita za naraščaj in hodita na obalo po hrano, njuni izleti pa so vse krajši, saj počasi prihaja poletje, led se topi in morje je vse bližje. Decembra vsi skupaj zapustijo mesto, kjer so preživeli zimo, in se odpravijo na lov v morske globine.
 

Ali veš?

  • Pingvini lahko pijejo slano vodo. To jim omogoča posebna žleza, ki iz vode odvzema odvečno sol in jo izloči skozi nos.
  • Cesarski pingvini so največji med danes živečimi pingvini. Zrastejo do 120 cm, živijo pa 15–20 let.
  • Poznamo 18 različnih vrst pingvinov. Vse vrste živijo izključno na južni polobli.
  • Med vsemi ptiči imajo največjo gostoto perja – 15 peres na kvadratni centimeter kože.

     

Članek je bil objavljen v reviji Moj planet

Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >

Moj planet, januar 2021
Moj planet

Naročniki na dom prejmete 15% popusta in brezplačno kodo za celoleten dostop do izbranih nalog na interaktivnem portalu Učimse.com.

Menu