Z igro nad travme in stres

Ameriška psihologa Peter A. Levine in Maggie Kline, znana po svojem delu z otroki, žrtvami travm, sta prepričana, da se lahko premaknemo iz travmatskega v zdravilno stanje, če zavestno izkušamo zaznave in s somatskim (telesnim) doživljanjem predelujemo stresna doživetja.

O tem sta napisala priročnik Skupaj premagujmo travme in stres, v katerem konkretno svetujeta, kako psihično uriti otroke, spodbujati njihov zdravi razvoj, preprečiti travmatske dogodke ali jih pomagati razrešiti.

Dveinpolletni Sami je pred šestimi meseci padel z otroškega stolčka in si prebil brado. Ker je močno krvavel, so ga odpeljali na urgen­co. Ker se je upiral, so ga čvrsto privezali. Bil je prestrašen, nebogljen, občutil je grozo in paniko.

Kaj mu je pomagalo? Vaja z domišljijsko igro. Sami je po tem dogodku razvil togotenje in oblastno vedenje. S plišastim medvedkom Pujem so uprizorili podobno izkušnjo padca in poškodbe. Kakor Samija med operacijo so držali medvedka pod odejo, da bi mu pomagali, nato babico … Potem je prišel na vrsto tudi Sami, ki sprva ni hotel sodelovati.

Samijeve telesne reakcije, drgetanje in tresenje od strahu, potem pa dramatično dihanje z naraščajočim občutkom razburjenja in ponosa, so prikazale prehod od ponovne uprizoritve travmatskega dogodka do zdravilnega delovanja igre … Njegovo ‘hiperaktivno’ in izmikajoče se vedenje se je po predelavi travme spremenilo v zmagoslavno igro.

Spolno nadlegovanje in zlorabljanje otrok je pogosto zavito v kopreno molčeč­nosti in sramu. Tisti, ki otroka zlorablja (navadno nekdo, ki ga otrok pozna in mu zaupa), mu pogosto reče, naj o tem molči – ali še huje, mu grozi s telesno kaznijo, če bo spregovoril.

Približno desetina spolnega nasilja se dogaja otrokom, ki so stari manj kot pet let, o spolnem nadlegovanju poroča več otrok, starih od osem do dvanajst let, kot pa najstnikov; od 30 do 46 odstotkov vseh otrok do­živi neko vrsto spolnega nasilja, preden so stari osemnajst let.

Peter A. Levine in Maggie Kline opredelita znamenja, ki kažejo, da so bili otroci zlorabljeni:

• seksualizirano vedenje, ki ni primerno starosti,
• splošni simptomi, kot je recimo močenje postelje, vračanje k nekdanjim razvadam, na primer k sesanju palca,
• težave pri spanju in hranjenju,
• nesposobnost koncentracije,
• življenje v fantazijskem svetu,
• spremembe osebnosti: kronična razdražljivost, pretirana plahost in drže, ki razkrivajo ob­čutje sramu, krivde ali molčečnosti.

1. Oblikujmo zdrave osebne meje: »Nihče se me ne sme dotikati, me prijemati ali gledati na način, ki mi zbuja nelagodje.«

2. Pomagajmo otrokom, da razvijejo dobro zavedanje svojih zaznav: naučimo jih, naj zaupajo zaznanemu občutku, da je nekaj narobe, da morajo brž stran ter poiskati pomoč.

3. Otroke naučimo, kako naj se izognejo temu, da jih kdo zapelje.

4. Dajmo otrokom priložnost, da se naučijo reči »Ne.«

5. Naučimo otroke, kaj naj rečejo in naredijo: dajmo jim tudi vedeti, naj nam take stvari vedno povedo, tako da bomo poskrbeli za njiho­vo varnost in jim pomagali predelati občutke.

Kaj, če ...

To je dobra igra za preverjanje razumevanja in pripravo načrtov za celo vrsto situacij. Vzorčna vprašanja, ki spodbujajo razmišljanje otrok, so:

• Kaj, če ti kdo ponudi, da te bo peljal domov?
• Kaj, če kak nasilnež vzame tvojo žogo in ti reče, da moraš z njim do njegove garaže, da jo boš dobil nazaj? …

Pripovedovanje zgodb

To je način, da posredujemo pozitivne, konkretne primere otrok, ki so ravnali samostojno in bili uspešni. Otroku lahko poveste zgodbo o fantiču, ki je imel starejšega brata; ta mu je vedno kupil, karkoli je mlajši hotel. Vendar ga je rad strašil, tako da se je skril in na lepem v temi skočil predenj …

Vdiranje v osebni prostor

Igra pomaga otrokom doumeti lastni telesni prostor in potrebo po mejah in neprijetni telesni bližini.

Igra z »Ne!«

Ta igra povečuje verjetnost, da bodo otroci rekli »Ne«, kadar bo treba.