Vabljeni v trgovine Mladinske knjige. Blizu smo >

Starši, odložite telefone

Starši, odložite telefone

Pametni telefoni so postali zvesti spremljevalci našega vsakdanjika. So nujen pripomoček za službo in zabavo, za marsikoga tudi vir sprostitve ali celo možnost bega.

Telefon ni le vez s svetom in soljudmi ter raziskovalni pripomoček, je tudi naš kino, vaditelj pri telovadbi, osebna tajnica, pripomoček za kukanje v življenje drugih in še marsikaj.

Z vsemi funkcijami, vsebinami, možnostmi in aplikacijami je zasnovan tako, da nas pritegne, posrka vase in ohranja našo pozornost, tudi ko bi jo morali nujno nameniti nečemu – ali zlasti nekomu – drugemu. Denimo svojim otrokom. 
 

Vladavina pametnega telefona

Pametni telefoni postavljajo na glavo vse dosedanje načine komuniciranja, saj so v eni napravi, ki je dovolj majhna, da jo spravimo v žep in jo imamo ves čas pri roki, združili marsikaj, kar je človeštvo izumilo v 20. stoletju: telefon, televizijo, radio, računalnik …

Ker so tako zelo univerzalni, so z nami povezani bolj intimno in tesneje kot katerakoli druga medijska naprava doslej. Z nobeno nismo preživeli toliko časa in z nobeno počeli toliko različnih reči. Zato tudi nobena naprava še ni tako močno vplivala na naša čustva, misli in vedenje. Žal ne vedno pozitivno in žal tudi na področjih, kjer je lahko takšen vpliv dolgoročno škodljiv.

Podatki Statističnega urada RS kažejo:

  • Po podatkih raziskave iz leta 2018 je imelo med prebivalci Slovenije od 16. do 74. leta starosti v Sloveniji v letu 2018 vsaj en mobilni telefon 96 odstotkov gospodinjstev (to je 74 odstotkov več kot leta 2000).
  • Slovensko mobilno omrežje je uporabljalo skoraj 2,5 milijona uporabnikov.
  • V letu 2018 je bilo prek mobilnega širokopasovnega dostopa prenesenih skoraj 85 milijonov podatkov in je bilo približno 12-krat tolikšno kot v letu 2014.

To kaže, da se je močno spremenil način komunikacije tako v zasebnem kot v poslovnem svetu. Po pogostosti uporabe si sledijo naslednje funkcije:

  • SMS-sporočila (96 %),
  • kamera (91 %),
  • ura (83 %),
  • budilka (82 %)
  • internet (77 %),
  • svetilka (72 %),
  • koledar (71 %),
  • e-pošta (69 %),
  • zemljevid (60 %),
  • družabna omrežja (55 %),
  • glasba (52 %),
  • internetni klici (43 %),
  • igre (27 %).
     

Ena od posledic: raztreseno starševstvo

Po nekaterih podatkih telefon v dnevu v povprečju vzamemo v roke kar 150-krat. Žal pogosto tudi med:

  • skupnimi družinskimi obroki,
  • ko nam otrok želi povedati, zakaj je v vrtcu porinil prijatelja z gugalnice,
  • ko otroku prebiramo pravljico za lahko noč,
  • ko se otrok igra v parku na igralih, mi pa s telefonom pobegnemo na prvo prosto klopco,
  • ko z eno roko potiskamo otroški voziček, z drugo pa tipkamo ali drsamo po zaslonu.

In če se starši še kar ali vedno bolj trudimo omejevati čas pred zasloni svojemu podmladku, sami na istem testu grdo pogrnemo. Seveda lahko to deloma pripišemo zahtevam sodobnega sveta – v službi od nas pogosto zahtevajo, da smo ves čas dosegljivi in da na elektronsko pošto odgovorimo tako rekoč nemudoma.

Tudi marsikaj iz našega gospodinjsko-družinskega sveta se da bolje in hitreje raziskati, urediti, opraviti z mobilnikom. Se pa kaj hitro zgodi, da svojega časa pred zasloni nimamo več pod nadzorom. Naša pozornost postaja vse bolj deljena, omejena in razpršena – tudi ko gre za odnos z otroki. Posledica je t. i. imenovano raztreseno starševstvo (angl. distracted parenting).

»Mnogi starši precej časa, ki bi ga lahko namenili otrokom, raje namenijo mobilnim telefonom,« opaža Marko Puschner s Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si. »Številne družine se pri kosilu skoraj ne pogovarjajo več, vsak gleda v svoj telefon. Pogosto vidimo, kako se otrok igra na igrišču, starš pa, namesto da bi ga opazoval in posredoval, če bi bilo treba, gleda v telefon. Za Slovenijo podatkov še nimamo, imamo pa informacije od kolegov iz tujine, da zaradi uporabe pametnih telefonov pri starših narašča število nesreč na otroških igriščih. Starši se posvečajo družabnim omrežjem, igram in drugim aktivnostim na pametnih telefonih, namesto da bi opazovali dogajanje na igrišču in pravočasno ukrepali v primeru, ko bi lahko prišlo do nesreče.«
 

Negativni učinki so dolgoročni

Starševska nepazljivost je le ena plat. Če se fizična rana hitro zaceli, zlomljena kost pa tudi sčasoma zaraste, ima lahko raztreseno starševstvo pogubnejše in trajnejše  posledice na otrokov razvoj, njegovo samopodobo, še zlasti pa na odnos s staršem.

Kot pojasnjuje psihologinja, mag. Ranja Salmič, študije kažejo, da ima raztreseno starševstvo negativen učinek tako na otrokov socialni kot čustveni razvoj. »Tak stil vzgoje lahko povzroča zaostanke na področju kognicije in govora, vodi lahko v vedenjske motnje (npr. izbruhe togote), anksiozne motnje in vzgojne težave (npr. pri discipliniranju otroka). Ne vpliva pa le na otrokovo duševno blagostanje, temveč tudi ali še zlasti na zdravje odnosa med otrokom in staršem ter na kakovost otrokove navezanosti na starša.«

Telesno prisotni starši, ki pa so čustveno odsotni in neodzivni, ker je njihova pozornost drugje, so v svojih odzivih manj predvidljivi, zanesljivi in konsistentni, otroci pa  za razvoj zdravega čustvenega sistema v obdobju, ko se jim pospešeno tvorijo možganske povezave, najbolj potrebujejo prav predvidljivost in konsistentnost. 

Številne raziskave kažejo, da se otroci, ko starši ne morejo odlepiti pogleda od zaslona, počutijo osamljene, žalostne in jezne, zlasti pa – kar je še najbolj skrb vzbujajoče – nevidne, prezrte in nepomembne. 
 

Zgledi še vedno vlečejo

Ne smemo pa pozabiti tudi na pomembnost zgleda. »Že majhni otroci opazujejo vedenje staršev in ga posnemajo. Zato bi morali starši paziti, kaj počnejo, ko jih otroci opazujejo. Kako lahko starši učinkovito prepovedo otroku, da ima pametni telefon v sobi, kjer spi, če ga sami nosijo v posteljo?« se sprašuje Marko Puschner.

Seveda pa zdravega odmika od tehnologije, četudi ta odmik pomeni ključen primik nazaj k otroku, ni lahko narediti. »Trenutna razširjenost tehnologije je velik izziv za starše,« priznava psihologinja Ranja Salmič. »Mnogi se ujamejo v začarani krog digitalnega sveta. Lastno anksioznost lažje preusmerijo na otroke in njihov za zasloni preživeti čas, kot da bi pospravili svoj telefon in začeli razvijati lastno prisotnost v trenutku. Raztreseno starševstvo je namreč lahko tudi oblika bega. Običajno od lastne tesnobe in negotovosti.«

Staršem svetuje: »Poskušajmo odkrito oceniti, ali ob druženju z otroki in partnerjem pogosto posegamo po telefonu in brskamo po spletu. Če je tako, v vsaki dani situaciji dobro pretehtajmo, ali lahko brskanje vendarle počaka na večer oziroma na čas, ki ga posvetimo sebi.«
 

Dragocena  pomoč pri varni in odgovorni rabi tehnologije

Projekt Center za varnejši internet, ki ga izvajajo Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Javni zavod ARNES, Zveza prijateljev mladine Slovenije in Zavod MISSS (Mladinsko informativno svetovalno središče Slovenije), ponuja tri glavne storitve:
•    točko ozaveščanja o varni rabi interneta in novih tehnologij Safe.si z osrednjim portalom www.safe.si.  Nasveti, gradiva, orodja, izobraževanja in druge aktivnosti ozaveščanja so namenjeni otrokom, mladostnikom, staršem ter strokovnim delavcem;
•    svetovalno linijo za težave na spletu Tom telefon 116 111, na kateri med 12. in 20. uro otrokom, mladim in staršem vsak dan odgovarjajo na vprašanja in pomagajo reševati zagate, povezane z uporabo interneta. Na www.e-tom.si je na voljo tudi svetovanje v spletni klepetalnici TOM; 
•    anonimno spletno prijavo nezakonitih spletnih vsebin Spletno oko. Posnetke spolne zlorabe otrok in sovražni govor na spletu lahko anonimno prijavite na prijavno točko www.spletno-oko.si

 

Članek je bil objavljen v reviji Pogled

Pogled o različnih vidikih vzgoje in starševstva piše poglobljeno, tehtno in praktično. Zaupanja vredne vsebine pišejo znani slovenski strokovnjaki z različnih področij.
Spoznajte revijo >

Pogled, november 2020
Revija Pogled

Pogled lahko pridobite kot brezplačno starševsko prilogo ob naročilu otroških revij Cicido in Ciciban.

Menu