Unovčite BON21 za knjižna darila v trgovinah Mladinske knjige

Unovčite BON21 za knjižna darila v trgovinah Mladinske knjige

Omejevanje igranja videoiger je nujno

Dr. Ranko Rajović pojasnjuje, kako pride do odvisnosti in kako naj starši ukrepamo.

Avgusta letos je kitajska vlada sprejela zakon, ki mladoletnike do 18. leta pošteno omejuje pri igranju videoiger.

Od ponedeljka do četrtka so prepovedane, igrajo jih lahko zgolj ob petkih, sobotah, nedeljah in praznikih, pa še to le med 20. in 21 uro. Država je napovedala tudi poostrene inšpekcijske nadzore nad podjetji oziroma ponudniki videoiger.

Glavni razlog naj bi bila vse večja odvisnost otrok in mladostnikov od tovrstnih vsebin. Karkoli si že mislimo o tako drastičnih ukrepih, digitalna zasvojenost je nekaj, kar v kremplje grabi vse mlajše otroke.
 

Težava vseh staršev, ne le kitajskih

Kako potezo kitajskih odločevalcev komentira dr. Ranko Rajović, zdravnik specialist, strokovnjak za celostni razvoj otrokovih potencialov, utemeljitelj programa NTC, višji predavatelj na področju razvijanja nadarjenosti, izkustvene in socialne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Kopru ter avtor uspešnic Kako z igro spodbujati miselni razvoj otroka in IQ otroka – skrb staršev?

»Izkušnje kažejo, da starši odvisnosti od videoiger pri otrocih ne opazijo pravočasno, saj dolgotrajnega sedenja pred zaslonom ne vidijo kot bolezen oziroma znaka za alarm. To ni težava le na Kitajskem, temveč po vsem svetu, tudi v Evropi.«
 

Vrtiljak občutij

Dr. Rajović pojasnjuje, da otroke – izvzeti niso niti najmlajši – videoigre zasvojijo zaradi hitrega menjavanja dopaminsko-endorfinskih ciklusov (na endorfinske receptorje v osrednjem živčnem sistemu se denimo vežejo tudi opiati), rezultat katerega je hitro menjavanje občutij – od sreče do vznemirjenja, od žalosti do veselja. To pa ni naravno in tudi ne zdravo za razvoj možganov.

 

»Ko otrok v videoigrici doseže določen nivo, je nagrajen z občutkom sreče. Loti se novega nivoja v pričakovanju nove doze hormonov sreče (endorfini), še pred tem pa ga navdaja pričakovanje (dopamin), ali mu bo uspelo dokončati tudi novi nivo. V 10 minutah se ta ciklus večkrat ponovi v zelo kratkem obdobju, kar ni naravno stanje,« pojasnjuje Rajović in staršem polaga na srce, da otroci ravno zaradi tega hitro postanejo odvisni od spletnih iger.
 

Pot do odvisnosti je kratka

»Šestletnik lahko razvije odvisnost že v enem tednu. Otroci hitro najdejo načine, da igrajo še pol urice dlje, kot so se dogovorili s starši. Nekateri se umaknejo celo na stranišče ali zaprejo v sobo. Znajdejo se in znajo starše povleči za nos. Da starši svoje otroke včasih težko nadzorujemo, pa tudi ni nič novega.«

Rajović pripoveduje tudi o eksperimentu, ki so ga opravili med najstniki. Zanimalo jih je, kdaj so najbolj aktivni na spletu oziroma kdaj največ uporabljajo pametni telefon. V ta namen so jim namestili programsko opremo za spremljanje aktivnosti. »Izkazalo se je, da so najbolj aktivni od enih do treh ponoči, ko starši spijo. Zato jih je tudi tako težko nadzorovati.«

Dr. Rajović dodaja, da je svetovna raziskava pokazala, da pasivnost upočasnjuje razvoj možganov, kar je neposredno povezano z dolgimi urami, ki jih otroci preživijo med igranjem videoigric. »Raziskave kažejo, da se ob dolgotrajnem igranju igric zmanjšujejo nekatera pomembna možganska središča, odgovorna za kognitivne procese, s čimer se upočasni razvoj.«
 

Negativnih učinkov je več

Igranje videoigric negativno vpliva tudi na otrokov gibalni razvoj, slabšata pa se tudi pozornost in koncentracija. »Pojavlja se nova kognitivna težava, t. i. hiperpozornost,« pojasnjuje dr. Rajović. Gre za to, da so otrokovi možgani med igranjem videoigric ves čas bombardirani z vtisi. Možgani tako velikega števila impulzov ne morejo globinsko obdelati. Otrok je v virtualnem svetu ves čas v stanju poglobljene pozornosti, koktajl dopamina in endorfinov pa kar brbota v njem.

V običajnem življenju tega seveda ni, zato mu je dolgčas in le težko ohranja zbranost in pozornost, zmanjšuje pa se tudi zmožnost poglobljenega branja. Dr. Rajović je prepričan, da bo tudi učenje v »običajnem« svetu bolj poglobljeno in kakovostno, če ga bomo obogatili z elementi igre. 
 

Starši, bodite pozorni!

»Starši se preprosto moramo izobraziti,« poudarja dr. Rajović. »Zavedati se moramo, kako zelo okolje vpliva na razvoj otrokovih možganov. Možgani se najbolj pospešeno razvijajo do petega, sedmega in dvanajstega leta, njihov razvoj pa spodbudimo predvsem z gibanjem, ne pa s prehitrim informacijskim opismenjevanjem in neštetimi popoldanskimi dejavnostmi. Če se otrok premalo giblje, se posamezna središča v možganih ne povezujejo dovolj. Otroke moramo spustiti na dvorišče, v gozd, na igrišča. Pomembne so tudi igre, ki spodbujajo razvoj globoke pozornosti (človek, ne jezi se, šah …).«

Igra Brez strahu do šaha, ki temelji na načelih NTC-metodologije, je zdaj na voljo tudi pri nas!

 

Kupujte knjige še ceneje v Svetu knjige in Ciciklubu

Člani Sveta knjige in Cicikluba imajo vedno najmanj 20 % pa tudi do 70 % popust.

Knjiga Kako z igro spodbujati misleni razoj otroka je po klubski ceni na voljo v Svet knjige in Ciciklubu.

Menu