Norman Ohler: Pisatelj mora prikrite informacije spraviti na površje

V obeh knjigah se je posvečal predvsem obdobju pred in med drugo svetovno vojno, v svoji novi knjigi LSD za mamo pa raziskuje vlogo psihedelikov v družbi po drugi svetovni vojni.

V mednarodni uspešnici Popolna omama je pokazal, da so bile droge pomemben dejavnik v politiki v času nacizma. Ker vloga drog v življenju moderne družbe še vedno ostaja zastrta, je nadaljeval raziskave arhivov po Evropi ter ZDA in v knjigi LSD za mamo analiziral, kako so razvoj, proizvodnja in distribucija psihedeličnih substanc oblikovali politiko in družbo po drugi svetovni vojni vse do danes. V knjigi raziskuje tri glavne vloge psihedeličnih substanc – zdravila, orodje za nadzor in sredstvo za omamljanje.

Z izjemno pripovedno spretnostjo prepleta arhivsko gradivo, osebne izkušnje in portrete nekaterih ključnih akterjev 20. stoletja: od znanstvenikov in farmacevtov do umetnikov, agentov CIE in svetovno znanih ikon, kot so Albert Hofmann in Arthur Stoll, Sandoz in Novartis, Harry J. Anslinger in CIA, Aldous Huxley in Timothy Leary, Richard Nixon in Elvis Presley ter avtorjevi starši. Na svež in mestoma humoren način knjiga odpira pomemben razmislek o terapevtskem potencialu teh substanc pri zdravljenju bolezni, kot sta depresija in demenca, ter opozarja na to, kako toge politike prepovedi zavirajo znanstveni napredek in možnosti zdravljenja v prihodnosti.
 

Začniva kar pri naslovu vaše nove knjige LSD za mamo, ki je s podnaslovom Psihedelične droge: orožje, mamilo, zdravilo zelo je vznemirljiv. Kako so se ti na videz različni svetovi združili v vaši raziskavi?

Pred leti sem našel dokaze, da so nacisti v koncentracijskem taborišču Dachau izvajali poskuse s psihedeliki. To me je pritegnilo in vprašal sem se, ali je zapletena zgodovina teh snovi povezana z morebitno nacistično preteklostjo. Po intenzivnem raziskovanju sem ugotovil, da je res tako, zgodbo, ki me je navdušila, pa raziskal v novi knjigi.
 

V svojih prejšnjih knjigah ste že raziskovali nenavadna presečišča med politiko, drogami in ideologijo. Kaj vas je spodbudilo, da ste se tokrat osredotočili na LSD in psihedelike?

LSD me navdušuje, odkar sem ga prvič vzel, saj me fascinira, kako ta snov vpliva na stališča, dojemanje in razmišljanje. Potem sem prebral, da lahko LSD pomaga celo pri alzheimerjevi bolezni, za katero trpi moja mama – in tako je preučevanje zgodovine teh obetavnih snovi zame postalo osebno.

Ena najbolj zanimivih osebnosti v knjigi LSD za mamo je Albert Hofmann, kemik, ki je odkril LSD. Kaj vas je pri njem ali njegovem delu najbolj presenetilo, ko ste brskali po arhivih?

Zamislil si je, da bo podjetje Sandoz, za katero je delal, postalo farmacevtski velikan za psihedelike. Želel je popolnoma spremeniti farmacevtsko industrijo, vendar ga je direktor ustavil in tako še danes nimamo zdravila za demenco in druge možganske bolezni ...
 

LSD za mamo se bere kot triler, vendar je napisan na podlagi natančne raziskave. Kako ste lovili ravnovesje med fikcijo in zgodovinsko natančnostjo?

Ne izmišljujem si dejstev, ampak poskušam pisati čim bolj privlačno. To je zabaven način ustvarjanja knjige in mislim, da rezultat zadovolji tudi bralce.
 

Psihedeliki danes doživljajo nekakšno renesanso. Ali je pisanje knjige LSD za mamo spremenilo vaš pogled na njihov potencial – bodisi kot terapevtsko orodje bodisi kot orodje za manipulacijo?

Z raziskavo sem ugotovil, zakaj jih kot družba ne uporabljamo redno – ker vlade po vsem svetu manipulirajo z informacijami v zvezi s psihedeliki in ustvarjajo ozračje strahu, da bi zatrli znanje o njih. Odkar sem jih prvič pokusil, vem, kako koristni so. To je jasno vsakomur, ki jih je vzel. 

Ob branju, kakšno vlogo je imela CIA pri zgodnjem eksperimentiranju s psihedeliki, človeka spreletava srh. So bili med raziskovanjem trenutki, ki so se vam zdeli še posebej temačni ali pretresljivi?

ZDA so kraj nadzora uma in ne svobodna družba. Zato je zanimivo pogledati, kako se je vse začelo – in začelo se je v zgodnjih petdesetih letih, ko je CIA poskušala ljudem oprati možgane s psihedeliki. Še posebno tragičen je umor Mary Pinchot, ki je bila prijateljica Johna F. Kennedyja in mu je dajala LSD.
 

Pogosto se osredotočate na posameznike, ki se upirajo prevladujočim silam svojega časa, kot v knjigi Harro in Libertas. Ali vidite kakšno povezavo med likoma upornikov proti nacizmu in psihedeličnimi pionirji v knjigi LSD za mamo?

Člani nemškega protinacističnega gibanja v Nemčiji niso uporabljali drog, a vzporednice vseeno obstajajo. Bili so svobodomiselni uporniki, ki so postavljali pod vprašaj norme in avtoritete. Njihova droga je bil upor proti fašizmu oziroma nacizmu. 
 

To je vaša tretja knjiga, prevedena v slovenščino. Kako se počutite ob vrnitvi v Slovenijo in predstavitvi knjige LSD za mamo novemu občinstvu?

Ko sem prvič prišel v Slovenijo, mi je urednik že ob prihodu na ljubljansko letališče povedal, da je moja prva prevedena knjiga Popolna omama zelo uspešna – tega nisem vedel! In od takrat gre samo še na bolje! Rad imam Slovenijo in tukaj sem našel dobre prijatelje. Uživam v gostoljubju in tudi v kulturnem diskurzu. Zelo se veselim vrnitve.
 

Vaše delo odpira neprijetna in pogosto skrita poglavja zgodovine. Kakšno odgovornost čutite kot pisatelj, ko te zgodbe razkrivate javnosti?

Uživam v tem, da prikrite informacije spravim na površje. Mislim, da je to naloga pisatelja. Namen mojih knjig je, da izostrijo čute in povečajo pretok informacij v možganih!
 

Za konec: s čim se trenutno ukvarjate?

Pripravljam novo knjigo o zgodovini človeštva z naslovom Stoned Sapiens (Zadeti sapiens), v kateri preučujem, kako so psihoaktivne snovi v zgodovini vplivale na ljudi in našo kulturo.